Kot smo poročali konec lanskega decembra, je Bruguera želela izvesti performans na Trgu revolucije v Havani, ki stoji nasproti sedeža kubanske vlade in je znana zgodovinska lokacija kubanskih neodvisnih političnih zborovanj.

Leta 1968 rojena mednarodno znana umetnica je predtem zadržanjem na Kubi običajno preživljala daljša obdobja v tujini, kjer dela in poučuje. Konec prejšnjega tedna je pristala v New Yorku, kjer sodeluje na vrhu vodij, imenovanem 2015 Yale World Fellows, ki ga organizira Univerza Yale. Sicer pa Bruguera ni vnaprej napovedala svojega odhoda s Kube, temveč je to sporočila šele po tem, ko je bila že na letalu, letalo pa že v zraku.

Njena vrnitev v ZDA je tako sklenila obdobje polnih osmih mesecev, ki ga je bila Bruguera prisiljena preživeti v virtualnem priporu na Kubi. Vse to pa se je dogajalo v zelo dramatičnem trenutku diplomatske otoplitve odnosov med ZDA in Kubo.

Zaprt odprti mikrofon
Umetnica je bila prvič pridržana tik pred novim letom, ko je poskušala izvesti svoj participatorni performans na havanskem Trgu revolucije, kjer je hotela postaviti odprti mikrofon, s katerim bi govorcem iz vrst ljudstva, ki bi se udeležili dogodka, omogočila za eno minuto javno spregovoriti o svojih sanjah o prihodnosti te otoške države.

Po takratnem preklicu potnega lista so jo večkrat pridržale državne varnostne sile, nazadnje na havanskem bienalu, se pravi na precej "gosposkem" mednarodnem umetnostnem dogodku, ki je potekal v maju. V času njenega pridržanja je bilo precej verjetno, da bi jo uradno obtožili motenja javnega reda in miru.

In vrnitev v domovino?
V zadnjih tednih pa je postalo jasno, da je kubanska vlada ne bo obtožila, sredi julija pa so ji tudi vrnili potni list. Znano je še, da si je Bruguera pred odhodom v ZDA poskušala pridobiti neke vrste pisno jamstvo, da se bo še lahko vrnila v svojo domovino, vendar se za zdaj še ne ve, ali ji je to tudi uspelo. Ni jasno, ali je bila sposobna zagotoviti tak dokument.