Stephen Hawking je prišel na ta planet 8. januarja 1942, torej na 300. obletnico smrti Galilea Galileja, očeta moderne znanosti. Zapustil pa ga je 14. marca 2018, se pravi na 139. obletnico rojstva Alberta Einsteina.

Ni bil le izjemen znanstvenik, temveč tudi avtor več poljudnoznanstvenih knjig. Med njimi je najbolj znana Kratka zgodovina časa iz leta 1988, ki so jo v obdobju dveh desetletij prodali v kar 10 milijonih izvodov, doživela pa je prevod v 40 jezikov.

Tri leta po izidu knjige, torej leta 1991, je režiser Errol Morris posnel dokumentarni film o Hawkingovem življenju, ki ga je naslovil kar po tej knjižni uspešnici. Avtor se v filmu sprehodi skozi čas od Hawkingovih otroških let do njegove prikovanosti na invalidski voziček zaradi bolezni gibalnih nevronov amiotrofične lateralne skleroze (ALS).

Zaradi te bolezni je s časom izgubil še sposobnost govora, tako da je z okolico komuniciral prek računalniškega sintetizatorja glasu, ki so ga v poznih 80. letih preteklega stoletja razvili posebej zanj. Dokumentarni film Kratka zgodovina časa nameni pozornost tudi znanstvenikovi izjemni vztrajnosti, ki ga je kljub hudi bolezni privedla do statusa enega največjih znanstvenih umov našega časa. Glasba, ki jo je mogoče slišati v dokumentarcu, je delo slavnega ameriškega minimalističnega skladatelja Philipa Glassa.

Na zabavi, ki so jo priredili ob izidu Morrisovega filma na videokaseti, je Hawking zaupal danes že pokojnemu Leonardu Nimoyu, ki je v Zvezdnih stezah upodabljal Spocka, da bi se z veseljem pojavil v tej televizijski seriji. Nimoy je dejansko poskrbel za izpolnitev njegove želje in tako je Hawking leta 1993 v šesti sezoni Zvezdnih stez upodobil hologramsko različico samega sebe. Ob njem sta nastopila še dva igralca v vlogah Alberta Einsteina in Isaaca Newtona, trojica pa v svojem prizoru igra partijo pokra. Dejansko je bil Hawking edini gost serije, ki je v njej upodobil samega sebe.

Leta 2004 je Benedict Cumberbatch postal prvi igralec, ki ga je upodobil na filmu. Gre za BBC-jev televizijski film, naslovljen preprosto Hawking, ki prikazuje njegova zgodnja leta, ko je bil še podiplomski študent. Cumberbatchu je vloga prinesla njegovo prvo nominacijo za nagrado bafta za najboljšega igralca.

Natanko deset let pozneje, se pravi leta 2014, je v vlogi Stephena Hawkinga v filmu Teorija vsega nastopil Eddie Redmayne, za kar je bil ovenčan z oskarjem. Režiser James Marsch je film posnel po knjigi spominov znanstvenikove nekdanje žene Jane Hawking, naslovljene Travelling to Infinity: My Life with Stephen (Potovanje v neskončnost: Moje življenje s Stephenom).

Leta 2010 je Discovery Channel posnel tridelni dokumentarec, pri čemer so bili deli naslovljeni po posamičnih temah, ki so se jim posvečali: Nezemljani, Potovanje skozi čas in Zgodba vsega. Hawking je prisoten pred kamero, v vlogi naratorja pa je poleg njega mogoče slišati še Cumberbatcha.

Najbrž je bilo le vprašanje časa, kdaj bo pristal v animirani seriji Simpsonovi. Prvič se je to zgodilo leta 1999 v 22. epizodi 10. sezone, naslovljeni They Saved Lisa's Brain (Rešili so Lisine možgane). Hawking v njej reši Liso z uporabo svojega posebnega invalidskega vozička, ki je opremljen z napravami, ki mu omogočajo letenje. Prav tako pa je bil njegov lik, ki mu je posodil svoj sintetiziran glas, večkrat mogoče videti tudi v Futurami, torej še eni animirani seriji.

V letu 1994 so kultni Pink Floyd za skladbo Keep Talking z albuma Division Bell uporabili semple njegovega sintetiziranega glasu. Slišati pa ga je mogoče še v skladbi Talkin' Hawking z albuma The Endless River, ki je izšel natanko dve desetletji pozneje, torej leta 2014.

Očitno je bil v tem letu zelo zaželen, saj ni mogel mimo njega niti legendarni kolektiv Monty Python, ki ga je vključil v nastope svoje poslovilne turneje v letu 2014. Za Galaxy Song so tako vnaprej posneli video, v katerem prepeva to pesem, medtem ko z invalidskim vozičkom pregazi Briana Coxa - torej še enega zvezdniškega fizika - in odpotuje naprej v vesolje.

Tudi sicer ga je mogoče slišati v več različnih medijskih vsebinah, prav v tem mesecu pa je BBC Radio 4 začel predvajati radijsko različico Štoparskega vodnika po galaksiji, v katerem s Hawkingovim sintetiziranim glasom govori eden izmed likov.

Pravzaprav bi se lahko Hawking skozi leta tehnološkega razvoja odločil za bolj človeško zveneč glas, a je vztrajal pri tem razpoznavnem sintetiziranem glasu, ki je postal njegov zaščitni znak - četudi je to v praksi pomenilo, da je bil Britanec, ki je govoril z ameriškim naglasom.