Gradnja Stolpa U2 bo morala počakati, da se najhujši udar finančne krize poleže in da bo postalo jasno, kako se bodo v prihodnje gibale cene nepremičnin na Irskem. Foto:
Gradnja Stolpa U2 bo morala počakati, da se najhujši udar finančne krize poleže in da bo postalo jasno, kako se bodo v prihodnje gibale cene nepremičnin na Irskem. Foto:
Scott Talon Walker Architects: Point Village Tower
Stolp U2 bo le en krak tako imenovanih dublinskih vrat. Drugi del bo predstavljal 100 metrov visoki nebotičnik dublinskega arhitekturnega studia Scott Talon Walker Architects z imenom Point Village Tower.

Zaradi negotovih gospodarskih razmer in s tem povezanega nestabilnega trga nepremičnin je bil namreč na stran postavljen projekt gradnje Stolpa U2 (U2 Tower), ki naj bi s 120 metri višine postal najvišja zgradba v Dublinu in tudi na Irskem. Institucija Dublin Dockland Development Authority (Uprava razvoja dublinskih dokov) je namreč sklenila, da se naslednjih 12 mesecev o stolpu ne bo govorilo, nato pa bodo pogajanja, če se bodo gospodarske razmere izboljšale, ponovno stekla.

Studio v na vrh stolpa poveznjenem jajcu
Stolp je sicer razburil irsko javnost že pred meseci, saj naj bi pomenil resno in estetsko ne povsem upravičen poseg v arhitekturno podobo Dublina. S 120 metri višine bi namreč stolp močno presegel višino vseh drugih dublinskih zgradb - enako visok je le spomenik Monument of Light (Spomenik svetlobe, imenovan tudi dublinska špica) - in naj bi bil le še en dokaz, da se U2 obnašajo vedno bolj zvezdniško. Na vrhu stolpnice bi si U2 uredili svoj studio, imel pa bi obliko nekakšne jajčaste strukture, vpete v vrh stolpa. V zgradbi naj bi sicer uredili hotel, stanovanja in poslovne prostore, javnosti pa bi bila namenjena razgledna ploščad na 100 metrih višine.

Kako je Norman Foster prišel do posla?
U2 so kot arhitekta za svoj stolp angažirali Normana Fosterja. Da je projekt zares še zelo v povojih, dokazuje tudi to, da o njem ni ne duha ne sluha na spletni strani Fosterjevega biroja, kjer so sicer natančno opisani tudi projekti, ki ne bodo dokončani pred letom 2012. Izbor Fosterja, ki vodi tudi prenovo dublinskega hotela Clarence v lasti Bona in The Edga, je bil vsaj malo sporen. Iz javnega razpisa, po zaključku katerega uprava dokov ni znala jasno identificirati zmagovalca, je bil za arhitekta stolpa izbran irski studio BCDH, pozneje pa je bila odločitev revidirana in posel je dobil Foster. In govorice o Bonovem velikanskem vplivu in njegovi vedno večji samovolji so se spet razplamtele, čeprav se U2 prikazujejo pravzaprav kot žrtve. V gradnjo stolpa naj bi se tako vpletli le zato, ker bodo zaradi projekta prenove dublinskih dokov 'odstranili' njihov studio in tako jim pač ni preostalo nič drugega, kot da 'izsilijo' svoj prostor na enem izmed novih objektov.

Stolp U2 pa ne bo edina zares visoka zgradba, ki bo zrasla v dokih. Predstavljala bo le enega od obeh stebrov tako imenovanih dublinskih vrat. Druga stolpnica z imenom Point Village Tower se bo prav tako povzpela do 100 metrov. Objekt načrtuje dublinski arhitekturni biro Scott Talon Walker Architects, projekt pa je tako kot Stolp U2 trenutno 'na čakanju'.