Pripravili bodo več dogodkov, kampanja pa se bo sklenila 31. maja z velikim zborovanjem v Kinu Šiška.

Kampanja združuje kulturnike in kulturnice, ki so že sodelovali v kampanji, v sklopu katere so v začetku letošnjega leta poskušali ustaviti sprejetje Nacionalnega programa za kulturo 2018–2025 in krovne zakonodaje, je povedala predsednica društva Asociacija Jadranka Plut. Vanjo so tako vključeni posamezniki z različnih področij kulture: od javnih zavodov in stanovskih društvih pa do ljubiteljske kulture, nevladnih organizacij, samozaposlenih in sindikatov.

Odločili so se, da morajo spet stopiti skupaj
Po njenih besedah so po odstopu vlade Mira Cerarja poskušali najti obliko, kako nadaljevati poskus sistemskega urejanja področja kulture in umetnosti. Odločili so se, da morajo spet stopiti skupaj ter prihajajoči vladi in političnim strankam predstaviti svoje zahteve za ureditev tega področja.

Zahteve v obliki peticije
V sklopu kampanje se bo zvrstilo več dogodkov v organizaciji posameznih združenj, zahteve pa bodo predstavili v obliki peticije. Kampanjo odprte narave bodo sklenili 31. maja z velikim zborovanjem v Kinu Šiška, na katerem bodo s svojimi argumenti seznanili predstavnike političnih strank.

Slednjim bodo sicer že pred tem postavljali konkretna vprašanja, vezana na njihove zahteve; med drugim jih bo zanimalo, katerega ministra oziroma ministrico bodo predlagali za kulturni resor. Menijo namreč, da je tudi to lahko eden od kazalnikov, kako resno politične stranke jemljejo kulturo in umetnost.

Kultura kot tema predvolilnih kampanj
Po besedah predsednika Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroša Korenčana so prepričani, da kultura v družbenem in političnem prostoru ne igra ustrezne vloge, poleg tega ugotavljajo, da se ne znajde med temami predvolilnih kampanj, zato so začeli omenjeno kampanjo.

Politične stranke in prihodnjo vlado pa pozivajo k izpolnitvi štirih zahtev. Prvi dve sta, da kultura dobi primerno mesto v družbi in da se poviša proračun zanjo že leta 2019 z rebalansom na raven iz leta 2009, kar je približno 210 milijonov oz. mora znašati dva odstotka BDP-ja, od te točke dalje pa se mora zviševati za pet odstotkov na letni ravni. Tretja in četrta zahteva pa sta strokovni minister oz. ministrica, saj je polje kulture kompleksno, zato potrebuje nekoga, ki ga dobro pozna in je pripravljen na dialog, ter nov kulturni model.