Seja je bila zaradi obveznosti ministra in predsednice sveta prekinjena, zato niso uspeli obravnavati vseh točk, zgolj načeta pa je ostala tudi tista o aktualnem stanju na področju nevladne kulture.

Glede položaja kulturnih vsebin na programih javne televizije in radia je predsednica NSK-ja Uršula Cetinski med drugim dejala, da jih je po novem letu neprijetno presenetil premik šestminutne oddaje o kulturi na poznejši termin po športu. Menijo namreč, da so gledalci javne televizije s športom dobro seznanjeni, medtem ko je kulturi namenjenega vedno manj prostora.

Več kulturnih vsebin pogrešajo tudi v informativnih programih v najbolj gledanem terminu, kot je denimo Dnevnik ali pa v oddaji Tarča, je poudarila članica NSK-ja Jadranka Plut. Član NSK-ja Uroš Lajovic pa je predlagal, da se oddaja o kulturi na svoje prejšnje mesto vrne že iz simbolnih razlogov.

Zaradi skrbi, ki jih vzbuja odrivanje kulturnih vsebin na pozne termine, bodo o teh spregovorili še na skupni seji NSK-ja in programskega sveta RTV Slovenija. Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je glede premika oddaje o kulturi za šport pojasnil, da so se za zdaj odločili za dvomesečno obdobje. Nato bodo preučili rezultate gledanosti in se odločili, ali jo ponovno premaknejo pred šport.

Kadunc: V prihodnosti bodo televizijo gledali le še starejši
Kadunc je med drugim še dejal, da ima RTV Slovenija kot vsi javni zavodi v Evropi v prihodnjih letih pred seboj ogromno izzivov, saj se obetajo drastične spremembe. Televizijo, kot jo poznamo danes, bodo gledali le še starejši. Ostali bodo gledali oddaje bodisi z zamikom bodisi na pametnih telefonih, in to tiste, ki si jih bodo sami izbrali. Druga težava pa je, da se vse javne televizije v Evropi srečujejo s problemom zagotavljanja finančnih sredstev za poslovanje. Naročnina, kot je bila poznana doslej, je v mnogih državah problematična, saj morajo ljudje danes plačevati tudi kabelskim operaterjem za internet, ob tem pa dobijo še 200 ali 300 programov, je povedal.

"Opomin, da smo v težavah"
Po njegovih besedah je RTV Slovenija lani končala s približno 500.000 evri izgube, za letos predvidevajo, da bo poslovno še težje. Na srečo imajo po njegovih besedah še nekaj rezerve, tako da bodo izgubo likvidnostno lahko popolnoma pokrili, je pa to opomin, da so v težavah.

Virk: Upadanje kulturnih vsebin je problem slovenske družbe in vlade
Kadunc je opozoril še na problematiko nastajanja domačih igranih vsebin na programih. Trenutno stanje je po njegovih besedah nedopustno, zato se bodo po svojih močeh borili, da bi se to spremenilo. Urednik igranega programa Televizije Slovenija Jani Virk upadanje kulturnih vsebin na javni televiziji in tudi širše razume kot problem slovenske družbe, vlade in vizije, kaj Slovenci hočemo. Javna televizija v stanju, kot je, svoje naloge ne more opravljati v polni meri, je povedal in dodal, da bo sicer javna televizija eno zadnjih oporišč nacionalne identitete in kulture, "ali bo to zmogla, pa ne vemo".

Krči se tudi produkcija radijskih iger
Seje se je udeležil tudi odgovorni urednik 3. programa Radia Slovenija, programa ARS Matej Venier, ki je izpostavil močno kulturno poslanstvo Radia Slovenije. Med drugim so edini producent radijske igre v Sloveniji, a se njihova produkcija krči, podobno pa je tudi z drugimi oblikami.

Predsednik programskega sveta RTV Slovenja Ciril Baškovič meni, da je na kulturni program treba gledati širše, saj "kultura brezšivno prehaja v izobraževanje, znanost in drugam" ter predlagal skupno sejo NSK-ja in programskega sveta RTV Slovenija o kulturno-umetniških vsebinah v vseh programih RTV Slovenija.

Minister za kulturo Tone Peršak meni, da bodo, če bo javna RTV preveč sledila načelu, da jemlje gledanost kot merilo, določeni segmenti, zaradi katerih pravzaprav obstaja, odmrli. To so programi, ki so po njegovih besedah ključni za kulturno vzgojo v najširšem pomenu.

Pereča problematika štiriletnega razpisa le načeta
Uršula Cetinski je ob zaključku seje izrazila obžalovanje, da je v hudi naglici minil del seje, posvečen problematiki "močno prizadetega nevladnega sektorja" po objavi rezultatov štiriletnega programskega razpisa za izbor programov na področju umetnosti. Tematiko bodo po besedah predsednice še obravnavali, "na ravni korespondenčne seje zagotovo".

Hiter zaključek zadnje točke je presenetil tudi Jadranko Plut, ki je zbrane seznanila s stališčem društva Asociacija. "Smatram, da je problematika štiriletnega razpisa dovolj akutna in pomembna tudi za NSK, saj v tem prepoznavamo tudi določene kulturno-umetniške poteze, ki so škodljive za nevladni sektor, ki se mu že vrsto let dogajajo nerazvojna in neuravnotežena rezanja sredstev," je povedala po seji.

Pričakuje, da se bodo člani NSK-ja konsolidirali in za prihodnji teden sklicali javno sejo, na kateri bo prisoten minister za kulturo. Pri Asociaciji si želijo tudi odgovorov ministrstva glede tega, kako bodo postopali pri škodljivih ukrepih, ki so jih izvedli preko mehanizma razpisa. Prav tako želijo, da bi imeli možnost javno spregovoriti vsi ustvarjalci, ki so podprli prizadevanja Asociacije in so bili prisotni tudi na seji.

Nova potrditev neurejenosti kulturne politike na področju nevladnih organizacij
Med sejo je Jadranka Plut opomnila, da so rezultati razpisa ponovno pokazali, da je kulturna politika na področju nevladnih organizacij in samozaposlenih "neurejena in brez konkretnih ter sledljivih ukrepov za njegov stabilnejši razvoj". Po njenih besedah se nevladniki poleg s konstantnim zmanjševanjem sredstev soočajo tudi s konstantnim pomanjkanjem dialoga z ministrstvom za kulturo in z nerazumevanjem ter neprepoznavanjem potencialov nevladnih organizacij v kulturi.

Pri Asociaciji so v minulih štirih letih podali že številne predloge, ki niso bili upoštevani: "Zdaj je poteza na ministrstvu za kulturo, zato predlagamo, da NSK sprejme sklep, da se za prijavitelje, ki so dosegli prag za vstop v programski razpis, najdejo dodatna sredstva, nepodeljena sredstva iz razpisa pa ustrezno prerazporedijo med izbrane prijavitelje glede na točke in kriterije." Dodala je, naj ob podpisu pogodb in predhodnem usklajevanju ministrstvo izniči tudi najbolj sporne ukrepe razpisa.

Pri Asociaciji predlagajo še sklep, "da se ministrstvo v prihodnje že v fazi priprave razpisa posvetuje s svojimi dialoškimi skupinami - ne kot formalnost, ampak dejanski civilni dialog".

Performans z referendumom o odkupu prve slovenske zastave v vesolju
Sejo je s performansom Posvetovalni referendum sklenil umetnik Dragan Živadinov. Udeleženci referenduma se morajo opredeliti, ali so za to, da vlada, oziroma v njenem imenu premier Miro Cerar prvo slovensko zastavo, ki je bila v vesolju od 4. do 18. marca 1994 v okviru odprave Columbia, odkupi v višini 960.000 evrov, znesek pa se nameni neodvisnim umetnikom in umetnicam. Alternativa temu je, da se zastava "zaradi državnega nasilja nad umetnostjo v času Cerarjeve vlade in pod kulturnim ministrovanjem Toneta Peršaka" 8. februarja protestno zažge. Rezultati referenduma bodo predstavljeni 30. januarja ob 11. uri na Novi pošti.