Po besedah predsedujoče svetu za kulturo Uršule Cetinski je poslanstvo nacionalnega sveta za kulturo opozarjati na morebitno zmanjševanje pomena kulture v slovenski družbi, ker je ta za majhno skupnost nekoliko drugačen kot pri velikih evropskih narodih. Premik večerne TV-oddaje o kulturi za športne vsebine je svet po njenih besedah razumel kot simbolno gesto, iz katere je mogoče sklepati, da bi se pomen kulture na nacionalnem RTV-zavodu utegnil še zmanjševati.

Prisotnost kulture in športa na televiziji
Po njenem mnenju nacionalni radio vztraja pri svojem poslanstvu, medtem ko televizija razmišlja o pridobivanju gledalcev in vsebinah, ki "koketirajo z njimi", zaradi česar se je kultura začela pojavljati na lahkotnejši način, poleg tega se je povečala prisotnost športa.

"TV Slovenija pojmuje kulturo kot vsebino, ki ni zelo zapeljiva za gledalce, zato se mi zdi bolj smiselno, da kot javna služba gradi na specifikah poslanstva, ne pa, da postane slabši približek lastne konkurence," je dejala Uršula Cetinski in dodala mnenje, da je kultura lahko tudi priložnost, ne le vsebina, ki bi se je bilo treba bati.

Člani sveta so prepričani, da bi RTV kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena moral v svojih programih vsebovati tudi kaj več, denimo prenose koncertov, gledaliških premier, lutkovnih predstav in odprtja razstav.

Kulturno-umetniške vsebine presegajo tretjinski delež ur programa
Predsednik programskega sveta RTVS Ciril Baškovič je predstavil podatke o gledanosti in poslušanosti programov ter njihovem obsegu, ki govorijo v prid temu, da kulturno-umetniške vsebine presegajo tretjinski delež ur programa na televiziji letno, na radiu je ta številka še višja.

V finančnem smislu pa RTVS za iste vsebine, kamor sodi tudi delovanje orkestra, namenja 21 milijonov evrov oziroma slabo petino letnega proračuna. Če bi premaknili kulturno-umetniške oddaje v osrednji programski pas, bi se morda povečalo število gledalcev teh oddaj, a občutno zmanjšalo število vseh gledalcev skupaj, je dejal Baškovič.

Pozivi k novi RTV-zakonodaji
Člani programskega sveta so se strinjali, da se politika za programe, razen informativne, na RTVS ne zanima, RTV-prispevek ostaja nespremenjen, po drugi strani pa se povečujejo stroški dela. Kot je poudaril generalni direktor Igor Kadunc, mora nacionalna RTV-hiša skrbeti za vse segmente prebivalstva, saj se bodo v nasprotnem primeru začeli spraševati o upravičenosti prispevka. Slišati je bilo pozive k novi RTV-zakonodaji, sprejetju medijske strategije in ureditvi trga dela, da bo zavod lahko preživel.

Minister za kulturo Tone Peršak upa, da bo na predčasnih volitvah zmagala koalicija, ki bo takšne spremembe pripravila že v prvem letu delovanja, "kajti čim se bo začela druga polovica mandata, nihče več ne bo vložil zakona o RTV-ju in niti zakona o medijih, ker se bo bal odziva na volitvah".