Ustanova dr. Antona Trstenjaka in Mestna občina Ljubljana sta pripravili slavnostno akademijo in spominsko slovesnost ob 100. obletnici rojstva in 10. obletnici smrti svetovno znanega slovenskega akademika iz Slovenskih goric - prof. dr. Antona Trstenjaka. Na Trubarjevi ulici 3 v Ljubljani odkrili tudi doprsni kip moža, ki je mlajšim rodovom zapustil zastrašujoče vsestranski opus psiholoških, antropoloških, teoloških in kulturoloških študij. Program s slavnostno akademijo nadaljeval v Slovenski filharmoniji.

Ob odkritju spominskega "obeležja" so o "slavljencu" nekaj besed spregovorili počasi poslavljajoča se ljubljanska županja Danica Simšič, predsednik uprave ustanove dr. Antona Trstenjaka Milan Lovrenčič in predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka Jože Ramovš.

Poezija in Orfejeve melodije
Za kulturno razpoloženje so s programom poskrbeli igralec Boris Ostan (poustvaril bo pesmi Jesensko domotožje Leopolda Stanka in Dobro je, da smo ostali Edvarda Kocbeka), pevski zbor Orfej ter pihalni orkester Ljutomer.

Dan prej so znanstvenikovo podobo v bronu razkrili pred ormoškim gradom, kjer so se hkrati poklonili dvema možema, Trstenjaku in arhitektu Dušanu Moškonu.

Velik prispevek znanosti
Trstenjak, ki se je rodil 8. januarja leta 1906 v Rodmošcih pri Gornji Radgoni, je bil katoliški duhovnik, od leta 1940 do upokojitve leta 1973 pa je na Teološki fakulteti predaval filozofijo. Napisal je 47 izvirnih knjig v slovenščini in tujih jezikih, poskrbel pa je tudi za okoli sto prevodov in ponatisov ter več kot 500 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov. Med knjižnimi deli in članki predstavlja največji obseg njegov prispevek k psihologiji.

S svojim delom si je Trstenjak prislužil naslov ambasadorja znanosti Republike Slovenije in častni znak svobode Republike Slovenije, prejel pa je tudi številna druga visoka državna, znanstvena in cerkvena odlikovanja.