Škocjanske jame ogrožajo širitev industrijske cone, širitev športnega letališča Gabrk, kjer je predvidena ureditev športno-rekreacijskega območja z igriščem za golf, dirkališča s Centrom za varno vožnjo in apartmajskega naselja ter hotela. Poleg tega želi občina v bližini naselja Divača zgraditi tovarno ometov, načrtuje pa še povečanje poslovne cone, kar bi prav tako imelo negativne učinke na jamo, opozarja vodja naravovarstvene nadzorne službe v Parku Škocjanske jame Tomaž Zorman.
V Parku Škocjanske jame nasprotujejo tudi postavitvi vetrne elektrarne na Vremščici, saj, kot je pojasnil Zorman, ni ekonomsko upravičena, poleg tega bi s svojim videzom vizualno onesnažila pokrajino, kar prav tako ni zanemarljivo.
Nasprotujejo tudi načrtom države, kot so izgradnja drugega železniškega tira proge Divača-Koper, potem je tu peti železniški koridor, avtocesta proti Reki oziroma Ilirski Bistrici, vodna akumulacija Padež, produktovod Ljubljana-Koper in naftovod Romunija-Italija ter povečanju lesne industrije v Ilirski Bistrici, ki je sicer že druga občina, a leži na vplivnem območju parka.
Ne le skrb občine, ampak cele države
Kot je dejal Zorman, gre za celo vrsto dejavnosti, ki slabšajo stanje tako v bližini Parka Škocjanske jame kot tudi na njegovem vplivnem območju, ki sega vse do Snežnika. Varovanje Škocjanskih jam pa po njegovih besedah ni le stvar občine Divača, ampak tudi države, ki se je s podpisom mednarodne konvencije zavezala, da bo skrbela za svetovno kulturno in naravno dediščino.
Uradnega svarila od Unesca še ni bilo
Škocjanske jame za zdaj še niso na t. i. "rdečem seznamu" organizacije Uneso, tako da jim izbris s seznama kulturne in naravne dediščine še ne grozi. Tega bi lahko predlagala le organizacija Unesco, je pa postopek za izbris precej zapleten. Kljub temu pa je poslanska skupina SNS, pod vodstvom Zmaga Jelinčiča Plemenitega, je na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote podala kazensko ovadbo zoper župana Občine Divača Matijo Potokarja. Jelinčič opozarja, da bodo ''nameravani gradbeni posegi na tem območju nedvomno povzročili nepopravljivo škodo za Škocjanske jame in posledično tudi njihov izbris iz Unescovega seznama svetovne dediščine''.
SNS predlaga osemletno zaporno kazen
Kot pravijo v SNS, 219. člen Kazenskega zakonika določa, da ''kdor protipravno poškoduje ali uniči stvar, ki je posebnega kulturnega pomena, naravno vrednoto ali drugo zavarovano naravno bogastvo ali stvar, ki je javna dobrina, se kaznuje z zaporom do petih let''. Če pa je poškodovana ali uničena stvar kulturni spomenik ali naravna vrednota velikega ali izjemnega pomena za RS, bi bil lahko storilec kaznovan tudi z osemletno zaporno kaznijo, kar SNS tudi predlaga.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje