Grad Marchpurg so postavili konec 11. stoletja in v tistem času je bil najvišja trdnjava na Slovenskem. Pod Marchpurgom oziroma Gradom v Marki se je v 13. stoletju razvil srednjeveški Maribor, sama utrdba pa je počasi začela izgubljati strateški položaj in posledično propadati.
Prav v sredino 13. stoletja strokovnjaki datirajo tudi pečatnik, ki so ga jeseni odkrili v okviru arheoloških izkopavanj na Piramidi in, kot smo že poročali, je bil pečatnik pravzaprav povezan ravno z gradom, saj je, kot sklepajo po grbu plemiške družine, ki je imela funkcijo ministeriala oziroma upravnika gradu, pripadal Ulriku Mariborskem, ki je na tem območju deloval okoli leta 1250.
Po smrti ministerialov so njihove pečate uničili
Prav pečatnik štejejo arheologi za najpomembnejšo najdbo med tistimi, ki so jih razkrila lanska arheološka izkopavanja. "Gre za enega redkih pečatov mariborskih ministerialov. Takrat je bil običaj, da so po smrti ministeriala pečat uničili, saj se ni smel več uporabljati," je pojasnila vodja izkopavanj Mira Strmčnik Gulič.
Tako pečatnik kot preostale najdbe so za arheologe in zgodovinarje pomemben vir razumevanja tega gornjega gradu, po katerem je Maribor dobil ime. Izkopavanja so se začela lansko pomlad, vendar bodo po prekinitvi del pozimi ta nadaljevali spomladi, ko bodo to dopuščale vremenske razmere.
Kot še pravi Mira Strmčnik Gulič, bodo letos izvedli predvidoma polovico vseh načrtovanih raziskovalnih del na Piramidi, kjer so odkrili presenetljivo dobro ohranjene ostanke srednjeveškega gradu Marchpurg. Med drugim so našli precej posodja iz različnih obdobij, dobro je ohranjena tudi arhitektura gradu, saj so v najglobljih temeljih ohranjene še prazgodovinske strukture.

Predvidena ustrezna predstavitev javnosti
"Nadaljnja izkopavanja so stvar dogovora. V načrtu je v okviru evropske prestolnice kulture (EPK), da se celotno območje razišče in se nato na osnovi konservatorskega načrta primerno predstavi javnosti, tako strokovni kot laični," še pojasnjuje.