Britanski zgodovinar Nicholas Reeves je na začetku tega meseca strokovno javnost navdušil s teorijo, da je bilo poslednje počivališče slavne staroegipčanske kraljice skrito pred našimi očmi: za majhnimi vrati v Tutankamonovi grobnici v Dolini kraljev. A Zahi Havas zdaj medije miri, da je "zelo malo dokazov" za Reevesovo teorijo, ki bo po njegovem mnenju kmalu "izzvenela".

Ni več minister, a njegova beseda šteje
Havas, ki je znan po svojih vehementnih izjavah, je bil svoj čas minister za antikvitete, dokler ni bil v političnih nemirih leta 2011 odstavljen. Kljub temu pa je mož, ki je bil od leta 2002 na čelu egiptovskega Vrhovnega odbora za antikvitete, eden izmed vodilnih strokovnjakov za Tutankamonovo grobnico.

Reeves je svojo teorijo pojasnil v 50 strani dolgem eseju, ki je bil objavljen pod okriljem Projekta kraljevih grobnic v Amarni. Nekdanji kurator British Museuma in Metropolitanskega muzeja v New Yorku je danes profesor na Univerzi Arizona.

Skrivni prehod?
V svoji študiji piše, da visokoresolucijska fotografija Tutankamonove grobnice daje slutiti, da je v zid vdelan skriven prehod. Ta bi kaj lahko vodil do krste Nefretete, spremljevalke faraona Ehnatona, Tutankamonovega očeta. Umrla je okoli leta 1330 pr. n. št., njenih ostankov pa arheologi nikoli niso našli.

Ni treba razbijati, da bi videli, ali obstaja prehod
Reeves opozarja, da bi morala biti podrobna geofizična analiza Tutankamonove grobnice "ena izmed najvišjih prioritet egiptologov". Najprej bi bilo treba uporabiti radar, je pojasnil za The Art Newspaper, "ki bi nam precej hitro in brez težav povedal, ali je za severno in zahodno steno grobnice praznina". Če bo naprava v resnici zaznala votlost, bi lahko skozi steno zvrtali majhno luknjo in vanjo vstavili kamero. Takega posega bi se bilo treba seveda lotiti zelo preudarno, opozarja Britanec: spomniti bi se denimo morali ujeti vzorec zraka iz okolja, ki je bilo hermetično zaprto zadnjih 3.300 let.

Interne bitke med arheologi
Tehnološko postopek menda ne bi bil zahteven, češ da ima že Reevesova ekipa dostop do vse potrebne opreme. Večja težava bo dobiti dovoljenje Odbora za antikvitete, češ da gre pri tem za "arheološko politiko". Že leta 2002 je denimo Havasov urad denimo prekinil njegova izkopavanja v Dolini kraljev, češ da so krožile govorice o kraji in preprodaji artefaktov. Tri leta pozneje je bil Reeves opran vseh sumov nekorektnega ravnanja, a kljub temu nikoli ni dobil dovoljenja za nadaljevanje dela.

Havas je trenutno neodvisen akademik brez formalne službe na egiptovskem ministrstvu za antikvitete. Čeprav je do Reevesove teorije skeptičen, predlaga, naj ministrstvo sestavi odbor, ki bo preučil njegove dokaze. Britanec je svojo študijo oblastem že poslal, a še čaka na kak odziv in s tem naslednjo fazo raziskave.

Kraljico išče po vsej Dolini kraljev
Reeves že dolgo verjame, da je Nefreteta pokopana v Dolini kraljev. Pred desetimi leti je bil sicer prepričan, da jo bo našel okoli 15 metrov severno od parcele KV63, kjer so odkrili shrambo, povezano s Tutankamonovo grobnico (KV62). Z radarjem je tam zaznal praznino, a poznejša izkopavanja niso razkrila nobene nove grobnice. Morda ni kopal na čisto pravem mestu, je pozneje priznal Reeves.

Zdaj je, vsaj teoretično, označil že dvoja skrivna vrata v Tutankamonovi grobnici: ena po njegovem mnenju vodijo do shrambe na zahodu, druga pa k še neodprti kraljičini grobnici na severu. Zgodovinarji sicer verjamejo, da je bila kraljica pokopana bodisi v Dolini kraljev ali pa v Amarni, Ehnatonovi prestolnici, ki leži približno 400 kilometrov severneje.

So prav "prebrali" slike?
Analiza barve je pokazala, da je bila severna stena Tutankamonove grobnice okrašena malo prej in z malo drugačnim barvilom kot druge tri. Reeves je preučil poslikavo in ugotovil, da ima obličje faraona, ki so ga vedno interpretirali kot Tutankamona, okrašene robove ustnic, kar je sicer značilno za upodobitve Nefretete.