Med deseterico uglednih sodobnih umetnikov so pri Newsweeku uvrstili še poljskega vizualnega umetnika Arturja Zmijewskega, britansko umetnico Tacito Dean, francosko konceptualno umetnico, fotografinjo in pisateljico Sophie Calle, belgijskega umetnika Francisa Alysa, kanadskega umetnika Jeffa Walla, ameriškega umetnika Jeffa Koonsa in razvpitega britanskega umetnika Damiena Hirsta.

Osrednja vloga v mladem slovenskem kiparstvu
Dela Potrčeve so bila že ob njenem vstopu na slovensko likovno prizorišče sredi 80. let formalno perfekcionistična in konceptualno zelo natančno premišljena. V poznih osemdesetih je imela osrednjo vlogo v skupini, ki je dobila oznako mlado slovensko kiparstvo.

Njeni kipi, razmišljanja in teksti so bili ključni za proces, ki ga je mogoče označiti kot dekonstrukcijo modernističnih načel. Proces je pokazal na njihova protislovja in razcepljenost ter je bil bistven za prehod iz 80. v 90. leta, saj je odprl možnost svežih prijemov in formulacij, kot so instalacije, nova vloga "ready-made" objektov in interaktivni značaj umetnine.

Nagrada Hugo Boss in razstava v New Yorku
V poznejših delih je Marjetica Potrč svoja izhodišča razširila. Njena prva večja dela so se ukvarjala s telesom v prostoru in razmerjem gledalca do kipa, pozneje pa je postopoma začela vključevati vse več neposrednih referenc na družbene in zgodovinske okoliščine ter koncepte. Vedno bolj jo je zanimal fenomen mesta kot zapletenega in mnogoplastnega prostorskega in družbenega organizma, so med drugim zapisali v utemeljitvi Jakopičeve nagrade, ki jo je Potrčeva prejela leta 2003.

Potrčeva se je predstavila na vrsti samostojnih in skupinskih razstav doma in po svetu, med odmevnejšimi so sodelovanje na Beneškem bienalu, bienalu v Sao Paulu in na razstavi Skulptur-Projekte v Muenstru. Leta 2000 je dobila prestižno mednarodno nagrado za sodobno umetnost Hugo Boss, ki je vključevala tudi osebno razstavo v Guggenheimovem muzeju v New Yorku.