Oglas
Življenje, utripajoče življenje, se v Berlinu, v srcu rajha, odvija z vrtoglavo naglico! /.../ In ko vse na tleh brzi in se prebija skozi mesto, motor poje z neba! Kako imeniten pogled: letališče Tempelhof!
Kot smo že poročali, je zadnji oktobrski dan prenehalo delovati legendarno berlinsko letališče Tempelhof. Zaprli so letališče, ki je bilo izjemno tako kot arhitekturna ikona kot tudi prizorišče enega najizjemnejših dogodkov v zgodovini 20. stoletja - berlinskega zračnega mostu, prek katerega so letala, ki so pristajala v 90-sekundnih razmikih, od 26. junija 1948 do 12. maja 1949 oskrbovala prebivalstvo Zahodnega Berlina. Politični pomen letališča Tempelhof smo tako pred dnevi že spoznali, zdaj pa vam predstavljamo njegov pomen kot arhitekturni in kulturni spomenik.
Svetovno letališče v svetovni prestolnici GermaniiNa travniku, za katerega je nemški zvezni kancler Adenauer dejal, da se na njem začenjajo ruske stepe, in na katerem je pruski kralj Viljem I., zaradi svoje strasti do bojevanja in podpiranja vojske imenovan tudi Soldatenkönig (vojaški kralj), uredil vadbeno polje pruske vojske, so prvo letališče z rednimi potniškimi linijami uredili že leta 1923. Leta 1927 pa je bilo letališče povezano tudi z berlinskim sistemom podzemne železnice. Vendar je bil tedanji Tempelhof, čeprav je kmalu postal eno najbolj prometnih evropskih letališč, precej neugleden. Med spomenike modernistične arhitekture ga je povzdignila šele vizija Adolfa Hitlerja, ki je za svojo prihodnjo prestolnico Germanio želel zgraditi tako imenovano svetovno letališče.
Prvo evropsko sodobno letališče
Za arhitekta velikega projekta so izbrali Ernsta Sagebiela, ki je do leta 1933 delal kot vodja arhitekturnega biroja enega najpomembnejših predstavnikov ekspresionizma v nemški arhitekturi Ericha Mendelsohna, ki se je najbolj proslavil kot arhitekt veličastnih nakupovalnih palač in Einsteinovega stolpa v Potsdamu. Po Sagebielovem načrtu je nastala 1230 metrov dolga konkavna stavba, ki je postala povsem prvo evropsko sodobno letališče v smislu, da so bile pod eno streho druga ob drugi nameščene vse dejavnosti, ki jih še danes najdemo na letališčih. Vse za letališki promet nujne funkcije (tovorni, poštni promet, odhodi in prihodi potnikov, dostop osebja do letal, hangarji ...) je Sagebiel premišljeno razvrstil v različne ravni, poleg njih pa je namestil še hotelske zmogljivosti, kongresni center, restavracije in upravne prostore letalske družbe Lufthansa.
Speerovemu nasproten arhitekturni slog
Slovesa imenitnega letališča pa si Tempelhof ni pridobil le zaradi svoje funkcionalnosti in velikosti, ampak je znamenit tudi zaradi svoje estetike. Ta sicer ne sledi na večno veljavnih zgodovinskih slogih utemeljeni arhitekturi Hitlerjevega arhitekta Alberta Speera, ampak navaja v svojem času najsodobnejše arhitekturne govorice, tiste, ki zaznamuje tudi letos na seznam svetovne kulturne dediščine uvrščene berlinske stanovanjske soseske iz dvajsetih in tridesetih let.
Stavbo tako zaznamujejo čiste linije in nizi majhnih oken, razgibanost oziroma slutnjo dinamike letalskega prometa pa je Sagebiel dosegel s členitvijo stavbnega bloka z nekoliko navzven pomaknjenimi izseki, ki spominjajo na odebeljene stebre. Vtis monumentalnosti pa je stopnjevan z izdatno uporabo marmorja, v katerem so izdelani tudi predeli med navznoter pomaknjenimi okni.
Bliskoviti stavbenik nemškega rajha
Letališče so zgradili v neverjetno kratkem času - v samo dveh letih -, kar je Sagebielu prineslo vzdevek Bliskoviti stavbenik rajha. Načrtovanje 285.000 kvadratnih metrov uporabnih površin, razporejenih v 49 stavb, 7 hangarjev in 9.000 pisarn, je Sagebielu zagotovilo izjemen ugled med nacističnimi veljaki. Sagebiel, ki je že kmalu po nacističnem prevzemu oblasti vstopil v Nacionalsocialistično delavsko nemško stranko in postal član oddelkov SA (jurišnikov), je po dograditvi Tempelhofa štel med elitne arhitekte Hitlerjevega rajha.
To je v praksi pomenilo, da je bil podrejen in odgovoren le Hermannu Göringu, ki je bil med drugim poveljnik nemških letalskih sil in ki je bil tako na neki način tudi naročnik Tempelhofa. Zanj je Sagebiel v naslednjih letih zgradil še letališči Stuttgart in München-Riem, več poveljstev vojnega letalstva in letalskih šol. Ker se ni kompromitiral kot aktivni politik oziroma ni bil član političnega vodstva Hitlerjeve Nemčije, se po vojni drugače kot Speer ni znašel za zapahi. Sagebiel je umrl leta 1970, star 78 let.
Polona Balantič
Življenje, utripajoče življenje, se v Berlinu, v srcu rajha, odvija z vrtoglavo naglico! /.../ In ko vse na tleh brzi in se prebija skozi mesto, motor poje z neba! Kako imeniten pogled: letališče Tempelhof!
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje