Konec tedna se zaključujejo letošnja šesttedenska arheološka izkopavanja na Kapiteljski njivi, ki jo zavarovalno raziskujejo zadnja dobra tri desetletja. Letos je arheološka ekipa Dolenjskega muzeja odkrila 15 grobov pozne bronaste dobe in 16 iz starejše železne dobe.

Med drugim so odkrili žarne grobove iz pozne bronaste dobe in skeletne grobove starejše železne dobe, tako z začetka tega obdobja oziroma iz 8. stoletja pred našim štetjem, kot grobove, ki jih časovno postavljajo v zaključno obdobje starejše železne dobe oziroma v 4. stoletje pred našim štetjem.

Od fibul do jantarnih ogrlic
Križ med odkritimi najdbami omenja množico lončenih posod in razen prestižne najdbe bojevniškega groba z bronasto čelado in uvoženo apulsko keramiko, predmete, ki jih navadno najdejo v ženskih grobovih. V teh so našli lončenino in nakitne predmete; med slednjimi je bilo več oblik kovinskih sponk za spenjanje oblačil oziroma fibul, jantarnih in ogrlic iz steklenih jagod ter drugega drobnega bronastega nakitja.

Za grobove pozne bronaste dobe, se pravi t. i. kulturo žarnih grobišč, so značilne velike keramične žare, ki so bile navadno pokrite z lončenimi latvicami in s kamnitimi ploščami.

Letošnja izkopavanja so potekala na zahodnem pobočju Kapiteljske njive, kjer so že lani skušali najti rob grobišča. Tega tudi letos niso dosegli, opravili so še geofizikalne raziskave, katerih podatki jim bodo pomagali pri iskanju meja tega obsežnega grobišča.

Na mednarodno poznanem arheološkem najdišču Kapiteljska njiva so doslej raziskali nekaj manj kot 2.300 prazgodovinskih grobov. Zavarovalno izkopavanje na območju poteka neprekinjeno zadnjih 33 let, v tem času pa so odkrili približno 340 grobov iz obdobja pozne bronaste dobe, v 66 prazgodovinskih rodovnih gomilah približno 1.200 grobov starejše in poleg teh več kot 750 grobov mlajše železne dobe.

Med množico grobov tudi en slovanski žarni grob
To pomeni, da je bilo območje bližnjega gradišča Marof poseljeno vse zadnje prazgodovinsko tisočletje, na Kapiteljski njivi pa so odkrili tudi en sam slovanski žgani grob iz 7. stoletja našega štetja.

Predmeti, ki so se tisočletja ohranili pod zemljo Kapiteljske njive, so sicer ogroženi, saj predvsem bronaste in železne predmete razjeda kemična mešanica za zatiranje škodljivcev in plevela ter gojenja (najdišče leži na nekdanji kmetijski površini) v kombinaciji s kislim dežjem.

Letos je arheološka izkopavanja finančno podprla le Mestna občina Novo mesto, strokovna ekipa Dolenjskega muzeja pa tamkajšnje raziskave opravlja v sklopu svojega rednega dela.