Arheološka izkopavanja Kapiteljske njive je tako letos denarno podprla le Mestna občina Novo mesto, ekipa Dolenjskega muzeja pa tamkajšnje raziskave opravlja v okviru svojega rednega dela. Kot je še povedal arheolog Dolenjskega muzeja in vodja izkopavanj Borut Križ, imajo tokrat težave tudi z zagotavljanjem zadostne dodatne delovne sile.

V mednarodnem prostoru uveljavljeno grobišče iz prazgodovine na slovenskih tleh
Kljub temu na Kapiteljski njivi, kjer zadnja tri desetletja zavarovalno raziskujejo mednarodno uveljavljeno prazgodovinsko grobišče, od prejšnjega tedna nadaljujejo izkopavanja, ki bodo potekala do predvidoma 10. julija.

Po Križevih besedah so letos odkrili že osem kasnobronastodobnih žganih grobov in nekaj starejšeželeznodobnih grobov. Ker je njihova koncentracija na predelu, ki ga načrtujejo raziskati letos, velika, pa nameravajo odpreti od 200 do 300 kvadratnih metrov pobočnega zemljišča.

Vodja izkopavanj je dejal še, da nameravajo do konca izkopavanj raziskati starejšeželeznodobno gomilo 65 in se lotiti še naslednje gomile 66. Dodal je, da še vedno skušajo najti vsaj enega od robov tega obsežnega prazgodovinskega najdišča in hkrati opozoril, da so pri letošnjem delu naleteli na starejšeželeznodobna grobova, katerih kamnita obloga napoveduje, da gre verjetno za najstarejše obdobje železne dobe oziroma za 8. stoletje pred našim štetjem.

Križ je omenjene kasnobronastodobne žgane grobove, katerih posodje je močno razlomljeno, postavil v 9. stoletje pred našim štetjem.

Še nekaj številk, vezanih na najdišče
Na območju tega dolenjskega arheološkega najdišča so sicer do zdaj raziskali nekaj manj kot 2.300 prazgodovinskih grobov. V zadnjih 33 letih, odkar tam neprekinjeno poteka zavarovalno izkopavanje, so odkrili približno 330 grobov iz obdobja pozne bronaste dobe, v 66 prazgodovinskih rodovnih gomilah približno 1.200 grobov starejše in poleg teh več kot 750 planih grobov mlajše železne dobe.

Svoji dediščini najbolj škodi človek sam
To tudi pomeni, da je življenje na bližnjem gradišču Marof potekalo vse zadnje prazgodovinsko tisočletje, na Kapiteljski njivi pa so odkrili tudi en sam slovanski žgani grob iz 7. stoletja našega štetja.

Najdišče sicer leži na nekdanji kmetijski površini, ostanki zatiranja škodljivcev in plevela ter gnojenja pa so v zemlji ustvarili kemično mešanico, ki v kombinaciji s kislim dežjem predvsem bronaste in železne predmete vse bolj razjeda, je še razložil vodja izkopavanj Borut Križ.