Med letošnjimi izkopavanji, ki bodo potekala do konca junija, arheološka ekipa Dolenjskega muzeja nadaljuje z raziskavami zahodnega pobočja tega obsežnega grobišča. Najdišče je na nekdanji kmetijski površini, ostanki zatiranja škodljivcev in plevela ter gnojenja so v zemlji ustvarili kemično mešanico, ki v kombinaciji s kislim dežjem predvsem bronaste in železne predmete vse bolj razjeda.

Vodja izkopavanj Borut Križ je povedal, da so letos že odkrili osem žarnih kasnobronastodobnih žganih grobov, sicer pa nameravajo podobno kot lani raziskati približno 500 kvadratnih metrov omenjenega grobišča z rodovnimi starejše železnodobnimi gomilami in omenjenimi vmesnimi starejšimi grobovi.

Grobovi t. i. halštatske kulture
Križ, sicer arheolog in kustos Dolenjskega muzeja, je dodal, da še vedno skušajo najti vsaj enega od robov grobišča in da nadaljujejo tam, kjer so lani do konca raziskali gomili 48 in 49 ter začeli z izkopavanjem gomile 50, pri tem pa naleteli na deset kasnobronastodobnih grobov iz 9. do 8. stoletja pred našim štetjem in na 21 grobov iz 7. stoletja pred našim štetjem. Ti spadajo v obdobje tako imenovane halštatske kulture oziroma v zgodnje obdobje starejše železne dobe.

Glede na orožje, ki je bilo dodano tem halštatskim grobovom (noži, sulice in šila), sklepajo, so bili v halštatskih gobovih večinoma pokopani moški. Vendar so odkrili tudi dokaj bogat ženski grob, ki je bil ob gradnji italijanskega vojaškega bunkerja med drugo svetovno močneje poškodovan. V zasutih vojaških rovih na lani raziskanem območju so odkrili vrsto drugih ostankov in odpadkov italijanske okupacijske vojske, je še za STA povedal Borut Križ.

Med množico grobov en sam slovanski žgani grob
Na Kapiteljski njivi so do zdaj raziskali nekaj manj kot 2.200 prazgodovinskih grobov. V zadnjih 32 letih, odkar tam neprekinjeno poteka zavarovalno izkopavanje, so odkrili približno 310 grobov iz obdobja pozne bronaste dobe, v 50 prazgodovinskih rodovnih gomilah približno 1.100 grobov starejše in poleg teh več kot 750 planih grobov mlajše železne dobe. To tudi pomeni, da je življenje na bližnjem gradišču Marof potekalo skozi vse zadnje prazgodovinsko tisočletje, na Kapiteljski njivi pa so odkrili tudi en sam slovanski žgani grob iz 7. stoletja našega štetja, je na koncu dodal vodja izkopavanj.