Ob 165. obletnici smrti pesnika Franceta Prešerna je na kulturni praznik njegovo rojstno hišo v Vrbi obiskalo več sto ljudi, ki so prisluhnili tudi tamkajšnji osrednji slovesnosti ob prazniku. Nagovoril jih je minister za kulturo Uroš Grilc, ki je opozoril: "V času, ko je bitka za našo nacionalno državo že izbojevana, sedanjost pa na nas predvsem v obliki gospodarske krize naslavlja nove težave, je pomembno poskrbeti predvsem za to, da naše spoštovanje kulture in umetnosti ne ostane na zgolj deklarativni ravni."

"Kultura ni nekakšen modni dodatek"
Kot je pojasnil, se retorika krize rada sklicuje na to, da je treba v imenu varčevanja zamrzniti vse, kar se ne kaže kot življenjsko pomembno. "Ta retorika kulturo rada prikazuje kot nekakšno razkošje, rezervirano za obdobja prosperitete," je dejal. Zato je, kot je povedal minister, prav v časih, kot je današnji, pomembno vsakič znova poudariti, da "kultura ni nekakšen modni dodatek, ki se mu lahko zlahka odrečemo, temveč gonilna sila človekovega razvoja, ki s svojim prispevkom spreminja našo družbeno resničnost in ki jo moramo podpreti, če si želimo sprememb".

Pozval je, naj nam letošnji kulturni praznik služi kot opomin na moč, ki jo imata umetnost in kultura. Kultura je odigrala ključno vlogo v marsikaterem zgodovinskem trenutku slovenskega naroda, zato je Grilc prepričan, da bo tudi v obdobju, ki prihaja, ključna nosilka ekonomskih in družbenih sprememb.

Vreme zahtevalo svoj davek
Vrbo je zaradi vremenskih razmer sicer letos obiskalo nekoliko manj ljudi kot običajno. Zaradi nevarnosti hoje po gozdu je bil odpovedan tudi tradicionalni pohod veteranov iz Radovljice v Vrbo, ki se ga vsako leto udeleži približno 300 pohodnikov. Prav tako tradicionalnega pohoda po poti kulturne dediščine pa se je letos udeležilo približno 150 ljudi.

Kot je pojasnil žirovniški župan Leopold Pogačar, sta bila deževno vreme in naravna ujma, ki je Slovenijo prizadela v prejšnjih dneh, vzrok za to, da je v Vrbo prišlo manj ljudi. Toda tisti, ki so prišli, so tudi letos v Prešernovi rojstni vasi in v občini Žirovnica kot zibelki slovenske kulture doživeli pravi utrip kulturnega praznika.

"Čeprav je na prvi pogled videti, da je kultura v minulem tednu, ko je Slovenijo ukleščil leden oklep, stopila v ozadje in priznala premoč neukrotljivim silam narave, bi v resnici lahko rekli ravno nasprotno - v dneh ledene ujme se je ponovno izkazalo, da se ljudje, kadar nas narava stisne v kot, izkažemo z izredno solidarnostjo, strpnostjo in potrpežljivosti. To pa so kategorije, ki so v prvi vrsti kategorije kulture," je poudaril Grilc.

"Danes slavi slovenska umetnost"
Minister se je po prireditvi v Vrbi odpravil na Brdo pri Kranju, kjer je potekal sprejem za Prešernova nagrajenca in nagrajence Prešernovega sklada. Sprejema so se udeležili dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo pisatelj Vladimir Kavčič in vsi dobitniki nagrade Prešernovega sklada. Manjkal je le dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, akademik Pavle Merku.

Sprejema so se tako ob Kavčiču udeležili pesnik Vladimir Kos, akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler, gledališki režiser Jernej Lorenci, režiser Jože Možina, igralka Vesna Pernarčič in Slovenski tolkalni projekt, ki ga sestavljajo Barbara Kresnik, Marina Golja, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše. Poleg nagrajencev sta se sprejema udeležila tudi predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj in generalni direktor direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu Gašper Troha.

Kot je v zdravici dejal minister, danes slavi slovenska umetnost. Spomnil je, da je bila slovenska kultura tista, ki je izoblikovala narodno identiteto, da je bila ključna v tem, da se je slovenski narod skozi zgodovino na presečišču mnogo močnejših kultur in nacij obdržal, da je "stal inu obstal". Slovenska država je kulturi po njegovih besedah s tem, ko ji je namenila državni praznik, podala pravi poklon in ji simbolno namenila mesto, ki ji gre.

Kultura včeraj, danes, jutri
Danes se moramo, kot je poudaril, vprašati, kaj slovenski kulturni praznik govori nam. Na dan smrti našega največjega poeta se spomnimo vseh preteklih dosežkov slovenske kulture. Spomnimo se, kako je kultura skozi različna zgodovinska obdobja odigrala svojo vlogo narodnega buditeljstva, kako je ostrila ustvarjalnost naših umetnikov. Je pa, tako minister, slovenski kulturni praznik tudi priložnost, da se spomnimo, kaj nam slovenska kultura prinaša danes in kaj nam bo prinesla jutri.

Slovenska kultura je po njegovih besedah tisti pol ustvarjalnosti, ki je pomemben za razvoj vsakega posameznika. Je tisto področje, ki nas ostri v tem, da smo radovednejši, da postanemo boljši ljudje, bolj kritični in da se razvijemo.

Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so bile podeljene Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada, je v petek potekala v ljubljanskem Cankarjevem domu pod naslovom Živeti umetnost - presegati čas.