Slovenski kulturni praznik, posvečen spominu na Franceta Prešerna, je tudi letos minil v znamenju številnih prireditev po državi ter ob mislih o nujnosti in moči kulture.

Kranj se je že dvanajstič vrnil v 19. stoletje, v Vrbi je tradicionalna slovesnost minila v znamenju 170-letnice Zdravljice, številne kulturne ustanove so obiskovalcem brezplačno odprle vrata.

Ob kulturnem prazniku, ki ga na dan slovesa našega največjega pesnika Franceta Prešerna zaznamujemo od leta 1945, so tudi letos po vsej državi potekali številni kulturni dogodki - od koncertov in gledaliških predstav do javnih vodstev po razstavah ter delavnic za otroke.

Predsednik države Borut Pahor je ob kulturnem prazniku zapisal, da s 70-letno tradicijo praznovanja tega dne Slovenci "izražamo ponos, da nas je kot narod oblikovala kultura". Kot je dodal, "nas zavedanje tega preveva še posebej ob kulturnem prazniku". Obenem o tem, kot je zapisal, razmišlja tudi širše: "Kultura naroda ni le plod naših odličnih ustvarjalcev. Je tudi plod vseh nas. Vznika iz dejanj in besed vsakogar od nas - iz odprtosti duha in srca, iz sposobnosti prisluhniti drugim in jih slišati, iz sposobnosti voditi kulturen dialog."

Kot je poudaril, govori o kulturi našega vsakdana. "Za visoko raven te kulture je potrebno le nekaj širokosrčnosti in dobre volje. Prepričan sem, da ju premoremo dovolj," je še zapisal Pahor, ki je vsem državljankam in državljanom čestital ob prazniku. Pahor je v okviru prireditev, ki so potekale po vsej Sloveniji, dopoldne v Ljubljani položil venec pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani, kjer so se opoldne velikemu slovenskemu poetu tradicionalno poklonili člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Vrba v središču
Kot vsako leto je osrednja slovesnost potekala v Prešernovi rojstni vasi. Tradicionalni dogodek v Vrbi, ki vsako leto privabi več obiskovalcev iz vse Slovenije, so letos namenili 170-letnici Zdravljice. Pripravili so žepno knjižico, v kateri je 26 prevodov Zdravljice v tuje jezike. Pet izmed prevodov je prvič objavljenih, prav posebej za to izdajo pa so dobili portugalski in japonski prevod.

Več sto zbranih je v Vrbi nagovoril minister za kulturo Uroš Grilc, ki je poudaril pomen kulture za oblikovanje družbenih sprememb tudi v času krize. "V času, ko je bitka za našo nacionalno državo že izbojevana, sedanjost pa na nas predvsem v obliki gospodarske krize naslavlja nove težave, je pomembno poskrbeti predvsem za to, da naše spoštovanje kulture in umetnosti ne ostane na zgolj deklarativni ravni," je opozoril minister.

Grilc je na Brdu pri Kranju priredil tudi sprejem za letošnje nagrajence malih in velikih Prešernovih nagrad. V nagovoru je med drugim dejal, da je slovenska kultura tisti pol ustvarjalnosti, ki je pomemben za razvoj vsakega posameznika. "Je tisto področje, ki nas ostri v tem, da smo radovednejši, da postanemo boljši ljudje, bolj kritični in da se razvijemo," je dejal minister.

Lastnoročno tiskanje Zdravljice
Zavod za turizem in kulturo Žirovnica je že ves teden pred kulturnim praznikom nanizal vrsto dogodkov, potekal je še vsakoletni pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica. Tudi pohod so posvetili Zdravljici, zato so vsi pohodniki na koncu poti v Vrbi pri tiskarju Mojstru Janezu dobili poseben papir, na katerega so lahko lastnoročno natisnili Zdravljico in zraven izvedeli, zakaj je v originalu prečrtana. Pesnik je namreč pesem po cenzuri, ki je zaradi panslavistične note izločila njeno tretjo kitico, sam prečrtal, ker okrnjene ni želel objaviti.
Prepoznan trud Kranja
Praznično dogajanje v Kranju je letos dopolnilo druženje z aktualnimi Prešernovimi nagrajenci, ki so se prejšnja leta srečevali v ljubljanski vili Podrožnik, ker pa so na ministrstvu za kulturo po besedah vodje Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj Marka Arneža prepoznali trud, ki ga v Kranju že leta vlagajo v promocijo Prešernovih nagrajencev, so letos srečanje prestavili v gorenjsko prestolnico.
Druženje s Prešernovimi nagrajenci je potekalo v Galeriji Prešernovih nagrajencev, kjer so odprli fotografsko razstavo Toneta Stojka. Srečanje se je nato prestavilo v kranjsko Prešernovo gledališče, kjer je pogovor vodila Patricija Maličev, nagrajence pa sta pozdravila kranjski župan Mohor Bogataj in slavnostni govornik predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj.

Vrnitev v Prešernov čas
Znova so pripravili tudi pestro ponudbo za vse obiskovalce, izbrane izdelke domače in umetnostne obrti na stojnicah in kulturni program, ki ga dopolnjujejo koncerti in nastopi igralcev. Mesto so preplavile folklorne skupine iz vse Slovenije, pevski zbori, recitatorji in lajnarji pa bodo popestrili dogajanje po ulicah in trgih. Prešernov čas so pričarali tudi člani kulturnih društev, oblečeni v starinska oblačila, dogajanju pa so se priključili še gostinski ponudniki v starem mestnem jedru s posebnim izborom jedi. Organizatorji so pričakovali okrog 20.000 ljudi, dogodek pa je slovesno odprla predsednica vlade Alenka Bratušek.

V nagovoru je poudarila nekatere aktualne Prešernove misli ter opozorila na pomen kulture. "Čeprav je bil v življenju marsikdaj globoko razočaran, France Prešeren pooseblja čut za pravičnost, miroljubnost, strpnost, predvsem pa ljubezen do slovenskega naroda," je poudarila Bratuškova in dodala, da se moramo prav teh vrednot spomniti tudi danes, pa naj bo to z recitacijami del velikih književnikov ali z dobrimi deli ljudi, ki dobro v srcu mislijo.

Prešernova poezija: recital in samospevi
Točno opoldne je pod Prešernovim spomenikom potekal tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Recital je uvedla Zdravljica v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča. Ljubitelji Prešernove poezije so lahko prisluhnili pesmi Strunam v interpretaciji Sergeja Ferrarija, Orglarju, ki ga je interpretirala Alenka Pirjevec, ter številnim drugim pesmim in pesnitvam velika poeta. Brali so Polona Juh, Tomaž Gubenšek, Marko Simčič, Gašper Tič, Jerca Mrzel, Andrej Nahtigal, Jan Bučar, Olga Kacjan, Maja Sever in drugi. Na recitalu tudi letos ni umanjkal nastop Štefke Drolc z njeno znamenito interpretacijo Nezakonske matere.

Prešernovo poezijo bo med drugim slišati tudi v ljubljanski Operi, kjer pripravlja Glasbena matica koncert samospevov. Na večeru bosta nastopila baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač. Poleg priredb Prešernove poezije pa bodo na repertoarju koncerta med drugim dela Beethovna, Schuberta, Škerjanca, Gerbiča in Vilharja.

Umetnost proti banalnosti
Na večer pred praznikom so v ljubljanskem Cankarjevem domu razglasili dobitnike Prešernovih nagrad. Nagradi za življenjsko delo sta letos prejela akademik Pavle Merku in pisatelj Vladimir Kavčič. Nagrade Prešernovega sklada so dobili pesnik Vladimir Kos, akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler, gledališki režiser Jernej Lorenci, režiser Jože Možina, Slovenski tolkalni projekt SToP in igralka Vesna Pernarčič.

Prešernova proslava je letos potekala med idejo o umetnosti kot zoperstavljanju minljivosti in banalnosti ter besedami predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Janeza Bogataja, da se mora tudi institucija Prešernovih nagrad spremeniti, nikakor pa je ne gre ukiniti.

Merku: "Čutim se spet srečnega"
Prejemnik velike Prešernove nagrade, pisatelj Kavčič je zahvalni govor izkoristil za razmislek o današnjem stanju države. Ko je Slovenija postala del EU in širšega gospodarskega polja, so propadla številna podjetja, brezposelnost je velika. Država rešuje banke, da bodo počele to, kar so doslej, medtem ko mladi odhajajo s trebuhom za kruhom. Kavčič je požel velik aplavz. S svojim kratkim govorom je navdušil tudi drugi prejemnik velike Prešernove nagrade, skladatelj Merku. Leta 2004 je napisal zadnjo skladbo, od takrat se že deset let ubada le z boleznijo. Zdaj že mesec dni odgovarja na vprašanja novinarjev, zaradi česar je utrujen, a srečen. "Čutim se spet srečnega, umrl bom bolj vesel," je v šali sklenil Merku.