"Imeli smo infrastrukturne, finančne in organizacijske težave. V ozadju je seveda šlo za križanje interesov in konceptov. To mentalno utruja, a hkrati človeka navdaja tudi s trmo: izpeljati EPK kljub vsemu kot kreativno zgodbo. Težave še bodo, a najtežje je za nami," je številne zaplete in razplete pri organizaciji projekta EPK povzel Čander, ki osebno med vsemi dogodki najbolj pričakuje prihod Garija Kasparova.

"EPK mora prebuditi mesto"
Pred kratkim je bilo slišati zadnje klice na pomoč, celo grožnje oziroma tudi uresničeni odstop, s katerimi so organizatorji državi in občinam skušali dopovedati, da je finančna pomoč nujno potrebna, z novim letom pa se je dolgo pričakovano leto EPK-ja 2012 vendarle začelo. "EPK mora prebuditi mesto, to je tisti pravi trajnostni učinek. Ne bo šlo samo za množico kulturnih prireditev, verjamem, da bomo do neke mere redefinirali pojem kulture, ga v marsičem razširili in poglobili. Od umetnosti do okolja, športa, zdravstva - kultura kot kreativnost lahko prodre v številne družbene pore. Maribor ima že dolgo težave z identiteto, rezultat vsega je negativni fatalizem. Le s konkretnimi dejanji lahko tako stanje spremenimo oziroma damo impulz za spremembo. Kultura, univerza, na znanju temelječe podjetništvo, premišljena turistična ponudba - to so priložnosti mesta," je vplive EPK-ja na Maribor opisal Čander.

Uradno odprtje, ki bo v Maribor vabilo kar tri dni - med 12. in 15. januarjem -, med drugim prinaša zadnji projekt Karmine Šilec Placebo ali Komu potok solz ne lije, premiero Kogojeve opere Črne maske v režiji Janeza Burgerja in prižig napisov po mestu, ki jih bosta okronala slovesnost in koncert skupine Dan D. Na vprašanje uporabnika, ali so vse v brošuri napovedane prireditve datumsko in prostorsko že zagotovljene, je Čander odgovoril: "V veliki večini da, seveda se lahko kje zaplete, po drugi strani pa se pojavi tudi kakšno presenečenje. Doslej, denimo, nismo vedeli, da bomo lahko prvič v Mariboru slišali samostojen koncert 2cellos, ki bo 24. februarja."
Čander verjame v srečen konec
Mitja Čander, ki se je v zadnjem letu ob intenzivni pripravi programa EPK-ja srečal s številnimi, predvsem s financami povezanimi težavami, je spregovoril o odprtju konec tedna, drugih kulturnih dogodkih leta, ki jih ne gre spregledati, in tudi o tem, kako je na projekt vplivala kriza: "Kriza je vplivala predvsem na infrastrukturne načrte, vse drugo je odraz naše mentalitete. Je pa res, da se Slovenci na koncu praviloma le zberemo in izvedemo zadeve zelo solidno."

Nekaj vprašanj so uporabniki postavili tudi o gradnji kulturnega centra Maks, na kar je Čander odgovoril: "Za zdaj gradbišče sameva. Upam, da se bo zgodba uspešno končala, pa čeprav po EPK-ju Maribor - kot vsa Slovenija - potrebuje novo kulturno infrastrukturo in ne samo prizidkov, pa naj bodo še tako funkcionalni in bleščeči." Ob koncu klepeta je pisatelj in dramatik Mitja Čander povedal tudi, da je ob vseh zdrahah in obveznostih s projektom ob družini najbolj pogrešal prav ustvarjalnost in da se je ob dogajanju okoli EPK-ja nabralo gradiva za cel roman ali pa dramo. Kljub težavam, ki so organizacijo EPK-ja pestile, pa Čander ne obžaluje, da je sprejel mesto programskega direktorja. "Ker verjamem v srečen konec in ker sem težave pričakoval, čeprav ne tolikšnih," je še optimistično dodal.