Dogodki o svetovnem dnevu pripovedovanja so vsako leto vezani na drugo temo. Prvič so bili na temo ptic, nato so sledili mostovi, luna, popotnik, sanje, sosedi, luč in sence, voda, drevesa, sreča in usoda, pošasti in zmaji, želje, močne ženske in preobrazba. Letos pa so na vrsti modri norci.

Iz Skandinavije po vsem svetu
Svetovni dan pripovedovanja zaznamujemo okoli današnjega dne od leta 2004. Izhaja iz nacionalnega dne pripovedovanja, ki so ga na Švedskem praznovali v začetku 90. let preteklega stoletja. Švedski dan pripovedništva je sčasoma zamrl, vendar je prišla iz Skandinavije pobuda za njegovo ponovno oživitev.

Za dogodke, s katerimi so zaznamovali 20. marec kot nacionalni dan pripovedovanja, je na Švedskem skrbela Nacionalna mreža pripovedovalcev, ki pa je nato prenehala delovati. Vendar se je ta dan neformalno ohranil, zahvaljujoč pripovedovalcem po vsej državi. Leta 1997 so v avstralskem mestu Perth pripravili petdnevni Praznik zgodbe in ob tem razglasili 20. marec za dan pripovedništva. Ta dan so v Mehiki in latinskih državah tedaj že praznovali kot nacionalni praznik pripovedovalcev.

V Skandinaviji se je leta 2002 glas za praznovanje dne pripovedovanja razširil s Švedske na Norveško, Dansko, Finsko in Estonijo. V letu 2003 se je ideja razširila še v Kanado in druge države in tako je 20. marec postal svetovni dan pripovedovanja, ki so ga prvič zaznamovali leta 2004.

Dobri dve desetletji organiziranega pripovedništva
V Sloveniji pripovedništvo slavi pripovedovalski festival, ki ima pestro zgodovino. Njegove korenine segajo v leto 1998, ko je pravljičarka, pisateljica in pesnica Anja Štefan zasnovala Pravljični maraton.

Ob sedmi obletnici, leta 2004, se je festival, ki je dotlej potekal le v Cankarjevem domu, preimenoval v Pravljice danes in se razširil še v druge kulturne ustanove v Ljubljani in po Sloveniji. Festival je nastal iz prepričanja, da se je tudi današnjega človeka mogoče dotakniti z zgodbo, ki je zgolj povedana, če je to storjeno dobro in če je vsebina poslušanja vredna. Program festivala vključuje pripovedovalske predstave za otroke, pripovedovalske večere za odrasle in izobraževalni program.

Novo programsko vodstvo, novo ime
Svoje poslanstvo nadaljuje tudi v letošnji, že 21. izdaji, ki pod novim programskim vodstvom Špele Frlic nosi tudi novo, preprosto ime - Pripovedovalski festival.

"Rada bi verjela, da ima aktivno poslušanje, ki pomaga zrak v prostoru zgostiti v gosto tišino, smisel. Kdor je kdaj po zaključku večera ostal z občutkom, da ga je nekdo pravkar do konca potegnil v svojo zgodbo, ve, da se o pripovedi ne da več razmišljati, ne da bi hkrati mislil na njenega pripovedovalca. Čar in moč govorjene pripovedi je v tem, da ima vedno konkreten obraz. Pripovedovalec je tisti, ki da zgodbi, pa naj bo ljudska, življenjska, stara ali sveža, kredibilnost in pomen," je o moči pripovedovanja in pripovedovalca zapisala programska vodja festivala.

Res pravi čas, da se zbudi speči kralj
Svetovni dan pripovedovanja bodo v sklopu festivala v CD zaznamovali 21. marca, in sicer z zgodbami o spečem vladarju Kralju Matjažu. Zgodbe iz zbranega gradiva folkloristov Ivana Grafenauerja in Milka Matičetovega bodo pripovedovali Anja Štefan, Jirži Bezlaj in Ciril Horjak, na odru se jim bosta pridružila glasbenika Boštjan Gombač in Janez Dovč. Letošnja izvedba festivala se sklene s 24. marcem.