Miljenko Licul velja za enega izmed najbolj priznanih ustvarjalcev na Slovenskem, med drugim je bil umetniški vodja studia Diptih, oblikoval pa je tudi spominski kovanec s podobo Primoža Trubarja. Foto:
Miljenko Licul velja za enega izmed najbolj priznanih ustvarjalcev na Slovenskem, med drugim je bil umetniški vodja studia Diptih, oblikoval pa je tudi spominski kovanec s podobo Primoža Trubarja. Foto:

Po dolgotrajni bolezni je umrl grafični oblikovalec, ki se je rodil (6. avgusta 1949) v Vodnjanu pri Pulju na Hrvaškem, s svojim delom pa je pomembno prispeval k oblikovanju slovenske identitete. Ne le, da je leta 1991 zmagal na natečaju razpisanem za oblikovanje slovenskih tolarjev in oblikoval tako bankovce kot kovance, ob uvedbi evra je oblikoval tudi nacionalno stran naših evrokovancev.

Prav tako je oblikoval slovenski potni list, osebno izkaznico in zdravstveno kartico. Njegovo delo pa ni obsegalo le tovrstnega oblikovanja, saj je oblikoval tudi nov znak Univerze v Ljubljani, indeks in grafično podobo diplome, pa tudi najrazličnejše plakate, publikacije, koledarje, knjižno opremo, naslovnice (npr. Mladine), znamke ...

Lani je poleg prevajalca in literata Janeza Gradišnika prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V utemeljitvi nagrade pa je bilo zapisano, da dela Miljenka Licula na področju grafičnega oblikovanja že nekaj časa veljajo za referenco najvišje kakovosti. Leta 1985 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 pa Plečnikovo nagrado.

L. Š.

Licul je oblikoval tasko kovance kot tudi papirnate tolarje, medtem ko je ob uvedbi evra prispeval nacionalno stran naših evrokovancev.
Izmed šestih osnutkov, ki so prispeli na javni anonimni natečaj za oblikovanje idejnih osnutkov priložnostnih kovancev Banke Slovenije (gre za spominske kovance ob Trubarjevi obletnici lani), je strokovna žirija komisiji za priložnostne kovance predlagala najustreznejšega. Po mnenju komisije sta si prvo nagrado (3.000 evrov) prislužila Miljenko in Maja Licul. Foto: Wikipedia
Diplomiranci Univerze v Ljubljani so se ob podelitvi diplom srečali z Liculovim izdelkom in ga odnesli domov; oblikoval je namreč grafično podobo diplome, poleg tega pa tudi nov znak Univerze v Ljubljani.
Na nek način je bil Miljenko Licul oblikovalec slovenske identitete, saj je oblikoval tudi slovenski potni list. V obrazložitvi Prešernove nagrade je žirija o Liculu zapisala, da je eden tistih avtorjev, ki je pomagal v strogo modernistični slog grafičnega oblikovanja sedemdesetih let vpeljati drugačno, poetsko govorico, ne da bi pri tem zanikal vsebinske in historične prvine naloge.
Med predmeti, ki jih večina ljudi hrani v denarnici, je tudi osebna izkaznica. Licul sodi v tisto generacijo, ki je analogno govorico uspešno prelevila v digitalno.
Grafično oblikovani predmeti in teksti Licula so pot ne samo k dvigu ali padcu vizualne kulture, ampak tudi k razumevanju ali nerazumevanju sveta. Foto: MMC RTV SLO