Letošnji dobitnik Murkove nagrade Vito Hazler je dejaven predvsem na področju etnološkega konzervatorstva, medtem ko je dobitnik Murkovega priznanja muzikolog Igor Cvetko, Murkovo listino, namenjeno prizadevnim neetnologom, pa prejme prekmurski Zavod lončarska vas Filovci.

Reševanje slovenske stavbne dediščine
Po besedah komisije, ki je podelila 22. osrednjo slovensko nagrado za dosežke na področju etnologije, se je nagrajenec Vito Hazler z težavami ohranjanja slovenske stavbne dediščine spoznal kot konzervator na celjskem Zavodu za varstvo kulturne in naravne dediščine. Že takrat je svoje znanje prelil v prakso, ko je sodeloval pri postavitvi skansena, muzeja na prostem, v Rogatcu, njegov neizbrisen pečat pa nosijo tudi obnove Škrabčeve domačije v Hrovači pri Ribnici in Kroflovega mlina v Kozjem.

Poleg tega pa Hazler svoje znanje že veliko let posreduje študentom etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med najbolj odmevna dela njegovega raziskovalno-znanstvenega opusa pa sodita; Podreti ali obnoviti? - Zgodovinski razvoj, analiza in model etnološkega konservatorstva na Slovenskem (1999) ter knjiga Kozolci na Slovenskem (2004).

Inovativna razstava, ki predstavi glasbo Slovenije
Etnomuzikolog in kustos za duhovno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani Igor Cvetko si je po mnenju komisije Murkovo priznanje prislužil z odmevno, nekonvencionalno razstavo Zvoki Slovenije: od ljudskih godcev do Avsenikov. Z njo je odprl vprašanje, ali lahko govorimo o glasbi na slovenski način, in nanj tudi pritrdilno odgovoril. Zasnoval je muzejsko pripoved o ljudski glasbi v okviru družbenega in duhovnega življenja na prostoru današnje Slovenije od prazgodovinskih časov do sodobne popularne glasbe.

Obuditev prekmurskega lončarstva
Zavod lončarska vas Filovci oziroma njegov ustanovitelj in vodja Alojzij Bojnec ohranja in predstavlja najstarejšo domačo dejavnost, to je lončarsko obrt v Prekmurju, in zato so letošnje Murkove listine namenjene neetnologom, ki pa skrbijo za ohranjanje ljudske dediščine. V Filovcih so nekdaj imeli lončarja skoraj pri vsaki hiši, danes pa je le še eden sam. Ob tem je osnoval tudi zbirko lončarstva, ki jo je predstavil skupaj s tradicionalnimi oblikami panonskih domov in tipiko prekmurskega ljudskega stavbarstva.

L. Š.