Muzej solinarstva stoji v opuščenem predelu Sečoveljskih solin in zajema solinsko hišo z muzejsko zbirko in solni fond s pripadajočim dovodnim kanalom za morsko vodo. Muzejska zbirka prikazuje delovno in bivalno okolje v solinski hiši ter pisni, slikovni in predmetni zgodovinski oris. Prikaz delovnega in bivalnega okolja poudarja tiste elemente materialne kulture, ki so bili v obdobju sezonskega dela v solinah najpogosteje prisotni v začasnih domovih solinarjev, piše na spletni strani pomorskega muzeja. Foto: BoBo
Muzej solinarstva stoji v opuščenem predelu Sečoveljskih solin in zajema solinsko hišo z muzejsko zbirko in solni fond s pripadajočim dovodnim kanalom za morsko vodo. Muzejska zbirka prikazuje delovno in bivalno okolje v solinski hiši ter pisni, slikovni in predmetni zgodovinski oris. Prikaz delovnega in bivalnega okolja poudarja tiste elemente materialne kulture, ki so bili v obdobju sezonskega dela v solinah najpogosteje prisotni v začasnih domovih solinarjev, piše na spletni strani pomorskega muzeja. Foto: BoBo

Muzej ostaja do preklica zaprt, na ministrstvu pa so pojasnili, da bodo še v tem tednu skušali najti alternativno rešitev.

Muzej solinarstva, ki ga upravlja Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran, bi morali odpreti v sredo, a so jim na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pojasnili, da jim proračunskih sredstev za njegovo delovanje ni uspelo zagotoviti, poročajo mediji. Na ministrstvu pa so pojasnili, da bodo še v tem tednu skušali najti alternativno rešitev.

Nimajo niti za plačilo sodelavcev
V igri je sicer manj kot 20.000 evrov, a brez tega denarja v Piranu nimajo niti za plačilo sodelavcev, ki bi sprejemali obiskovalce, zato bo muzejska zbirka za zdaj ostala zaprta. Direktor pomorskega muzeja Franco Juri je za Primorske novice pojasnil, da so jim v Krajinskem parku Sečoveljske soline ponudili pomoč, vendar je za zdaj niso sprejeli. Prijateljsko gesto bi si država namreč lahko razlagala, da muzej denarja niti ne potrebuje.

Na MOP-u so povedali, da je na podlagi uredbe o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline za obdobje 2011-2021 predvideno, da v okviru svojih proračunskih postavk MOP vsako leto sklene pogodbo s pomorskim muzejem Sergeja Mašere Piran.

"Taka rešitev je bila medresorsko dogovorjena leta 2011, predvsem zato, da bi se javnosti in obiskovalcem zagotovil enovit in celovit prikaz vseh vsebin na območju parka, saj je Muzej solinarstva neločljivi del celotnih solin. Izhodišče je bilo tudi, da se državni javni službi medsebojno dopolnjujeta, tako da enotno promovirata park z Muzejem solinarstva in da obiskovalci za to plačajo enkratno vstopnino," so navedli.

Kot še poudarjajo na ministrstvu, kljub zavedanju o pomenu muzeja solinarstva za park jim za leto 2015 proračunskih sredstev za ta namen ni uspelo zagotoviti: "Zato poskušamo še v tem tednu poiskati druge rešitve v sodelovanju z upravljavcem parka in ministrstvom za kulturo."


S Pomorskega muzeja smo v uredništvo prejeli pojasnilo direktorja Franca Jurija, ki ga objavljamo v celoti:
"Muzej solinarstva, ki ga je leta 1991 ustanovil in od takrat z njim upravlja Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, se je do leta 2011 financiral iz lastnih sredstev, ki jih je lahko pridobival z delom vstopnin in pridelavo ter prodajo muzejske soli . Leta 2011 je bila, z novim načrtom upravljanja, Pomorskemu muzeju odvzeta pravica do vstopnine v muzejskem delu KPSS (ki gre v celoti slednjemu), kot tudi pravica do pridelave in prodaje lastne soli.

Muzej solinarstva od vstopnine v KPSS in v muzej ne dobi niti centa. To pomeni, da so javnemu zavodu, Pomorskemu muzeju, z načrtom upravljanja iz leta 2011, onemogočili zagotavljanje lastnih prihodkov, četudi muzej obiskuje letno (med aprilom in oktobrom) okoli 8 tisoč obiskovalcev (pred 2011 pa nad 10 tisoč).

V zameno je država muzeju ponudila letno sofinanciranje v znesku 25 tisoč evrov, kar je bilo v letu 2011 približno polovica od izpada sredstev zaradi spremenjenega upravljanja. V resnici je financiranje MOP leta 2014 pristalo na 19.800 evrov. S temi sredstvi je Pomorski muzej skrbel za vzdrževanje in dopolnjevanje zbirk ter njihovo popularizacijo, promoviranje muzeja (tudi z gostujočimi razstavami v tujini), organiziranje razstav in prireditev v solinarskih hišah, organizacijo 10-dnevnega mednarodnega tabora prostovoljcev in delo usposobljenih interpretatorjev.

Če bi država muzeju omogočila delovati tržno in ji priznala pravico do pobiranja vstopnine (ali dela vstopnine v KPSS Fontanigge), bi muzeju uspelo pridobivati več sredstev od tistih, ki jih za potrebe muzeja namenja država iz proračuna MOP. V muzejskih zbirkah lahko delajo le pooblaščeni delavci muzeja ali muzejski usposobljeni sodelavci. To razumejo tudi v KPSS."