T. i. zakon o kulturnem evru je predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Draganom Matićem (SMC), ki je na začetku povedal, da je bilo področje kulture v zadnjem obdobju močno prikrajšano tako v finančnem kot organizacijskem smislu, zlasti po koncu leta 2013, ko je prenehal veljati tretji zakon o kulturnem evru, naslednji pa leta 2014 zaradi varčevalne politike preteklih vlad ni bil sprejet.

Spomnil je, da je bilo ministrstvo za kulturo, čeprav vlada obrača trend financiranja navzgor, neuspešno pri sprejemu novega tovrstnega zakona, na podlagi katerega bi se med drugim zagotovila dodatna namenska sredstva za sanacijo najbolj ogroženih in najpomembnejših enot kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture.

Dodal je, da je na podlagi tega zakona država v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi v državnih proračunih zagotovila dodatnih 112,6 milijona evrov za obdobje 2020-2026.

Peršak: zakon je z vidika ministrstva nujen
Kot pravi minister, ki opravlja tekoče posle, Tone Peršak, se vlada zaveda dejstva, da se v zadnji letih ni vlagalo v kulturno infrastrukturo in obnovo kulturne dediščine, razen v najnujnejša vzdrževalna dela. Zakon pa se dotika tudi nekaterih naložb, ki so razvojne za področje kulture, zato je z vidika ministrstva nujen.

Glede večkrat slišanih očitkov, da pretekli zakoni niso bili izvedeni v omembe vredni meri, je povedal, da je ta zakonski predlog boljši, saj predvideva drugačen pristop. Pri prejšnjih zakonih so bila sredstva vnaprej rezervirana za določene projekte, ki nato v mnogih primerih iz različnih razlogov niso bili uresničljivi. Ta predlog pa zlasti pri občinskih investicijah predvideva javne razpise.

"Zakaj nenadoma zelena luč vlade?"
Marija Antonija Kovačič (DeSUS) je spomnila na predlog zakona o kulturnem evru, ki ga je na začetku svojega mandata v usklajevanje poslala takratna ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, a se je zataknil v predalu stranke predlagatelja in ministrstva za finance. Minister je nato zakon znova poskušal uskladiti s koalicijskimi partnerji, a neuspešno. Zato jo je zanimalo, od kod zdaj zelena luč vlade poslanskemu predlogu in ali gre zgolj za preračunljiv poskus nabiranja političnih točk. Poslanci DeSUS-a bodo na koncu glasovali po lastni presoji, je dodala. Matić je v razpravi, ki je sledila, zavrnil navedbe o nabiranju političnih točk in spomnil, da so bili tudi vsi predhodniki tega zakona doslej v obliki poslanskih zakonov.

"Z zakonom je lahko dosežen pomemben napredek"
Marija Bačič iz poslanske skupine SD-ja je spomnila, da je bilo od leta 1999 do leta 2013 na podlagi tega zakona v državnih proračunih za slovensko kulturo dodatno zagotovljenih 95 milijonov evrov. Sami menijo, da je lahko s predlaganim zakonom dosežen pomemben napredek ne le v obnovi zgradb, ampak zlasti v izboljšanju pogojev za kulturno udejstvovanje prebivalk in prebivalcev, zato bodo zakon podprli.

Kakšna bo dejanska realizacija sredstev iz tega zakona?
Tudi Franc Trček iz Levice je napovedal podporo predlogu zakona v prvem branju. Se pa ob tem po njegovih besedah postavljata dve pomembni vprašanji: ali bo sploh prišlo v tem mandatu do glasovanja o njem in kakšna bo dejanska realizacija sredstev iz tega zakona.

"Oprijemljiv obet za boljše čase za kulturo"
Aniti Koleša (SMC) se zdi zakon oprijemljiv obet za boljše čase za kulturo. Kot je povedala, je glede na okrevanje gospodarstva ter boljši javnofinančni položaj njihova nesporna odgovornost, da poskrbijo za področje kulture, ki je bilo v zadnjem obdobju močno prikrajšano, zato bodo zakon podprli.

"Pozitivne rešitve, a ostaja nekaj dilem"
Nada Brinovšek (SDS) pravi, da je treba začeti nov investicijski cikel, ki je bil po letu 2008 v veliki meri prekinjen. Predlagani zakon po njenih besedah prinaša pozitivne rešitve, je pa odprtih tudi več vprašanj in dilem, predvsem bodejo v oči številke, ki so zlasti na področju lokalnih skupnosti prenizke. Zakonu v SDS-u ne bodo nasprotovali.

"Če bi prej namenili več denarja za kulturo, zdaj ne bi bili v takšni zagati"
Ljudmila Novak (NSi) je napovedala podporo zakonu, ob tem pa izrazila svojo kritiko do Matića in SMC-ja, da se, če bi prej namenili več denarja za kulturo in obnovo kulturne dediščine, zdaj ne bi znašli v takšni zagati

O tem, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo poslanci odločali 27. marca v okviru glasovanj.