Dragan Matić iz SMC-ja je kot prvopodpisani poslanec pod predlagano novelo pred glasovanjem poudaril, da gre za enega redkih primerov spremembe predpisa s področja kulture, ki je izrazito v javnem interesu in se nanaša na umetnike, do katerih javni denar ne pride. Ker ni javnih naročil, nimajo možnosti za ustvarjalnost pri projektih, je dejal in pripomnil, da je bil umetniški delež v javnih investicijah v Sloveniji že prisoten.

Od enega do 1,25 odstotka investicije
Sprejeta novela zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo obvezuje investitorje, da namenijo odstotek sredstev za umetnost, če bo investicija vredna do deset milijonov, oziroma 1,25 odstotka, če bo šlo za investicijo nad deset milijonov evrov. Pri tem so izvzete investicije v javno gospodarsko infrastrukturo, kot so železnice ali ceste. Še pred sprejetjem novele je Matić izpostavil, da se bo na ta način v javne stavbe vgradil duh časa, nekaj, kar so v preteklosti za samoumevno razumeli Egipčani, Rimljani, danes pa to razumejo vse napredne države. S tem se spodbudbuja ustvarjalnost, umetniška dela približa ljudem, učinki pa bodo po njegovih besedah opazni tudi v kulturnem turizmu.

Ker je bila večina občin do predloga odklonilno naravnana, je matični odbor z dopolnilom predvidel, da bo ukrep za lokalne skupnosti veljal zgolj kot priporočilo, ne kot obveza. Poslanska skupina Levica pa je naknadno vložila dopolnilo, s katerim bi predlog novele povrnila v prvotno stanje – da bi umetniški delež upoštevali tudi pri investicijah, ki se izvajajo na občinski ravni. Z njim se je zavzela tudi za to, da bi ukrep razširili še na zasebne investicije, ki presegajo milijon evrov - vendar Levica ni bila uspešna s svojim dopolnilom.

Minister za kulturo Tone Peršak je med razpravo poudaril, da so vse razvite evropske države tak zakon sprejele že pred desetletji, v Sloveniji pa urbani prostor po njegovih besedah pogosto ni oblikovan s čutom za estetsko in socialno funkcijo takšnega prostora. "Marsikje so se posegi zgodili, vendar ne na dovolj strokoven način," je dodal minister in poudaril, da je ukrep pomemben, ker prinaša možnost za izboljšanje položaja vizualnih umetnikov, ki so v zelo težkem stanju, ker je trg v celoti zamrl.

Že pred potrditvijo novele je podporo predlaganemu ukrepu napovedala večina poslanskih skupin. Marija Bačič iz SD-ja je spomnila, da je enak namen zasledoval tudi predlog zakona, ki ga je v zakonodajni postopek vložila prejšnja ministrica Majda Širca. Obenem je izrazila upanje, da bo še pred koncem mandata sledila tudi kakšna sistemska in dolgoročna sprememba, kot je t. i. zakon o kulturnem evru. V poslanski skupini Levica po besedah Violete Tomić predlog podpirajo, ker podpira umetnost, ne sme pa ukrep postati izgovor za širitev kulturnih industrij, prav tako ne sme financirati ozkega kroga umetnikov. Podporo predlogu novele so pred glasovanjem napovedali tudi v DeSUS-u. Kot je dejal Primož Hainz iz DeSUS-a, bi moral biti položaj umetnikov v Sloveniji že zdavnaj urejen, to pa bo prispevalo k razmeram na trgu umetniških del.

SDS in NSi sta nasprotovala
Nasprotovanje predlogu so že pred glasovanjem izrazili v NSi-ju in SDS-u. Jožef Horvat iz NSi-ja je ocenil, da je namen predloga zakona sicer dober, a je rešitev parcialna, ker se osredotoča predvsem na likovne umetnine in ne na umetnost na splošno. V tem smislu se mu zdi diskriminatoren do drugih umetnikov. Opozoril je tudi periferijo, kjer je investicij manj in je s tem manjša "absorpcijska možnost" za umetniška dela. Anja Bah Žibert pa je odprla vprašanje, kako bo v primerih, ko bo investicija skupen projekt države in lokalne skupnosti.

Od pet do deset milijonov evrov investicij
Po oceni predlagateljev se glede na trenutno stanje v javnih investicijah pričakuje, da bo ukrep na letni ravni prinesel od pet do deset milijonov investicij v likovna dela.