Direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana Uroš Korenčan, ki je predstavljal vejo uprizoritvenih umetnosti, je pojasnil, da je kolegij gledaliških direktorjev obravnaval osnutek NPK-ja in bil enoten, da dokument "po metodološki plati ni konsistenten, izvaja različne sklepe in na kontradiktoren, včasih zavajajoč način uporablja statistike".

V kolegiju menijo, da dokument ne bi smel iti v nadaljnjo obravnavo, saj naj bi bil sporen in celo škodljiv. Korenčan je bil na novinarski konferenci še posebej kritičen do koncepta decentralizacije znotraj kulture, glede na to, kako je napisan, pa bi lahko privedel tudi do konfliktov med nevladnim in javnim sektorjem, ki drug brez drugega ne moreta in naj bi se dopolnjevala: "Naše stališče je, da bi morda v nadaljevanju usmerili več energije, pozornosti in fokusa na vprašanje, kako se lahko pripravi nov dokument."

Predsednica društva Asociacija Jadranka Plut je dejala, da osnutek NPK-ja ni oblikovan skladno s standardi tovrstnih strateških dokumentov. Po njenih besedah sicer pravilno prepoznava težave v kulturi, a izkazuje premajhno sistemsko podporo nevladnih organizacij (NVO) in samozaposlenih. V društvu so kritični do načrtovane delitve poklicev na avtorske in neavtorske, saj ni jasno, po kakšnem merilu naj bi se avtorstvo določalo in zakaj je taka rešitev smiselna.

Agencija za umetnost
Pri Asociaciji so pretekli teden že pripravili posvet o ustanovitvi agencije za umetnost. Njihova bojazen je predvsem, da bi ustanovitev agencije zmanjšala sredstva za umetnost na račun administracije. Hkrati pogrešajo vizijo in razvojne ukrepe za samozaposlene, denimo uvedbo karierne dinamike. Pozdravljajo uvedbo koncesij za najbolj razvite NVO-je, a opozarjajo, da umanjkajo drugi ukrepi za razvoj stabilnega nevladnega sektorja. Glede spremembe Kulturniške zbornice Slovenije v zbornico stanovskih društev pa predlagajo razmislek o ustanovitvi raziskovalne ustanove za monitoring kulturnih politik.

Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Ivo Svetina je osnutek NPK-ja ocenil kot absolutno preobsežen in gostobeseden. "To je slab dokument, ki ponuja vsakemu bralcu, zlasti tistemu, ki se ga neposredno tiče, da na vsaki strani najde najmanj tri problematične zadeve," je opomnil in dodal, da je sklicevanje na NPK, ki ga je leta 2000 pripravil Rudi Šeligo, "slab alibi", ker je danes svet drugačen.

"Umetnost odpira vrata v neznano"
Po besedah Svetine člane DSP-ja najbolj moti poudarjanje javnega interesa v dokumentu, kar je "postalo ideološka floskula": "Javnost ničesar ne pričakuje. Javnost si želi, da umetnost odpira vrata v neznano." Glede ustanovitve agencije za umetnost je Svetina menil, da je lahko taka organizacijska oblika uspešna zgolj, če ima možnost pridobivanja zunajproračunskih sredstev. Glede pogoste izjave ministra za kulturo Toneta Peršaka, da imamo na področju kulture hiperprodukcijo, ki jo je težko financirati, pa je dejal, da bi si morala to država šteti v čast in biti na slovensko ustvarjalnost ponosna, kot je v tem trenutku na košarkarje.

Kot predstavnik samozaposlenih v kulturi je spregovoril kritik in publicist Rok Vevar. Med drugim prepoznava, da je velika težava osnutka NPK-ja in z njim povezanih predhodnih dokumentov, da jih režira finančna politika: "Deficit kulturnih politik kaže, da se sedanje in pretekle garniture ministrstva za kulturo ne znajo izpogajati z ministrstvom za finance oziroma utemeljiti, zakaj je treba vrniti sredstva za kulturo na raven, ko so presegala 200 milijonov evrov."

Vevar je dodal, da je v osnutku zelo ohlapno omenjen sodobni ples, prav tako odprte ostajajo pobude, da bi znova odprli Center za sodobni ples. V predlogu pogreša predvsem konkretnejše rešitve, prav tako je skeptičen do programa, ki je pripravljen za osem let vnaprej, saj meni, da bi bilo lažje vnaprej začrtati zadeve, ki bi jih bilo mogoče izpeljati v krajšem času.

Ne poznajo nekaterih področij
Kot predstavnica Zveze kulturnih društev Slovenije je spregovorila Mija Aleš, ki je povedala, da je iz osnutka NPK-ja mogoče zaznati, da pripravljavci ne poznajo nekaterih področij kulture. Pridružila se je mnenju številnih, da bi bilo treba z deležniki o njem razpravljati že med samim snovanjem akta, ne pa zdaj, ko je že dan v javno obravnavo.

V zvezi se jim zdi pomembno, da se je treba zoperstaviti razumevanju kulture kot domeni družbene elite ali pa zabavi za neuke, neustrezno pa se jim zdi, da se ljubiteljska kultura v besedilu omenja kot pripravljalnica za profesionalce, saj ima tovrstna kultura večstoletno tradicijo. Poudarjajo pa tudi, da bi bilo treba zakon za ljubiteljsko kulturo, omenjen v NPK-ju, sprejeti čim prej.