Jadranka Plut je uvodoma dejala, da je kulturno-umetnostna vzgoja v NPK 2014-2017 sicer dobro obdelana. Opisano je stanje in predstavljeni ključni izzivi. Ker pa gre za poglavje, ki preči več področij, zahteva medresorsko sodelovanje ministrstva za kulturo ter ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki sta ključna nosilca tega področja na eni ter drugih resorjev na drugi strani.

Med izzivi ob pripravi novega strateškega dokumenta je poudarila nujnost oblikovanja meril kakovostnih projektov in programov kulturno umetnostne vzgoje na vseh področjih, ki bi morali izhajati iz evalvacije obstoječih vsebin. Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti trajnejše sodelovanje kulturno-umetnostnega in vzgojnega področja, izpostavila pa je tudi pomanjkanje dostopnosti kulture zaradi pomanjkanja namenskih sredstev.

Peršak: pomembno je sodelovanje
Minister za kulturo Tone Peršak je dejal, da imamo danes na eni strani primere dobrih praks in mlade, ki so informirani in sposobni, kar je plod dobre kulturno-umetnostne vzgoje, na drugi strani pa mlade, ki nimajo nobenih informacij. Zato se mu zdi, da je to polje, ki je zelo odvisno od vsake šole posebej in zaposlenih na njej. Za prihodnost si je po njegovih besedah treba predvsem prizadevati za sodelovanje, saj je to polje, kjer bi morala ministrstvo za kulturo in za izobraževanje strategijo pisati skupaj, vključno z udeležbo ustvarjalcev.

Alenka Gril je spregovorila o tem, kaj kulturno-umetnostna vzgoja prispeva k psihosocialnemu razvoju otrok in mladostnikov. Ob tem je očrtala osnovne izzive, ki se kažejo na področju kulturno-umetnostne vzgoje, ki naj bo dostopna vsem otrokom. Otroci v stiku z umetnostjo spoznavajo različne kulturne kode, kar spodbuja njihovo lastno izražanje in jih senzibilizira za različne načine izražanja ter prispeva kompleksno izkušnjo za osebnosti razvoj, in to od zgodnje mladosti. Vloga odraslih in institucij pri tem pa je ponujati priložnost za učenje skozi umetniške prakse.

Pedagoginja Darja Štirn z ljubljanskega Vrtca Vodmat je med primeri dobrih praks predstavila projekt Kulturno žlahtnjenje najmlajših, ki so ga izvajali v vrtcu. K sodelovanju so vabili različne umetnike in institucije ter pri tem spremljali učinke kulturno-umetnostne vzgoje pri otrocih. Opozorila je, da so velik poudarek namenili izobraževanju pedagogov.

Direktorica Kinodvora Nina Peče Grilc je ob predstavitvi prizadevanj Kinodvora na tem področju izpostavila, da je ključno, da se otroci umetnosti ne učijo, ampak jo doživljajo. Sami spodbujajo predvsem refleksijo in dialog, kar pa ne gre brez otrokovega navdušenja nad filmom. Zato je na tistih, ki se posvečajo kulturno umetnostni vzgoji, da imajo odprt odnos do tega in da umetnosti ne vidijo le kot nekaj, kar je stvar posebnega razumevanja, ampak da je vanjo mogoče vstopati na enostaven način.

Članica sveta Andreja Rihter je opozorila, da so na seji govorili le o dobrih praksah v Ljubljani, so pa te prisotne tudi drugod po Sloveniji. Članu sveta Urošu Lajovicu se zdi senzibiliziranje mladih sicer sijajno, vendar si je, kot je dejal, treba odpraviti utvaro, da se lahko z umetnostjo ukvarja vsak. Za ukvarjanje z umetnostjo je po njegovem mnenju potrebno tudi obrtno znanje.