Na posvetu, ki ga je minister za kulturo Tone Peršak označil za dobrega in koristnega, so spregovorili o nižanju sredstev za kulturo, položaju kulturnih ustvarjalcev in o tem, kaj sploh je javni interes za kulturo.

Predsednik DS-ja Mitja Bervar je na začetku spomnil, da je prav letošnje leto ključno za razmislek o prenovi kulturno-političnega modela, ki ga nalagata Nacionalni program za kulturo (NPK) 2014-2017 in koalicijska pogodba. Ob tem je poudaril, da bo kultura tavala, dokler ne bo imela vsaj dveh odstotkov proračunskih sredstev.

"Prenova mora imeti tehtne razloge in vizijo"
Minister za kulturo je dejal, da izhodišča za prenovo kulturnega modela, ki so bila na voljo udeležencem posveta, niso strategija razvoja kulture, temveč zgolj neke vrste opomnik, o čem vse morajo na ministrstvu razmišljati, ko se lotevajo prenove. Spomnil je še, da je letošnji proračun v nasprotju z lanskim za pet milijonov višji. Prenova kulturno-političnega modela mora imeti tehtne razloge in vizijo. Pomembno se mu zdi, da se o spremembah razmišlja stvarno, na podlagi tega, v kakšnem okolju se prenova dela, s kakšnimi potenciali se razpolaga in kakšne cilje je mogoče doseči. Sam se vselej zavzema za dialog z vsemi deležniki.

Potrebna je jasna opredelitev, kaj je javni interes za kulturo
Predsednik komisije DS-ja za kulturo, znanost, šolstvo in šport Zoran Božič je opozoril, da je treba vsem skupinam kulturnikov omogočiti čim bolj enakovredno kulturno ustvarjanje. Govorili so tudi o tem, da je pomembno jasno opredeliti, kaj sploh je javni interes za kulturo in kaj posamezniki ter skupnost od kulturnikov pričakujejo. Slišati je bilo tudi nekaj konkretnih predlogov. Pisatelj, urednik in predavatelj Andrej Blatnik je denimo predlagal, da bi v nov kulturni model vgradili "prehodnost namesto otrplosti". V sistem javnih zavodov bi bilo po njegovih besedah smiselno vgraditi sistem kvot, kot ga pozna javna televizija. Tako bi določen delež programa s finančnimi možnostmi zavodov ustvarili zunanji producenti.

"NPK je lepa pravljica za lahko noč"
Njegovemu predlogu ni bil naklonjen član strokovnega sveta RTV Slovenija Mitja Rotovnik, saj bi bil "pregrob poseg v integriteto in celovitost delovanja javnih zavodov". Strinjal pa se je, da je treba v nov krovni zakon v kulturi vnesti kvote za neodvisne producente. Nujna se mu zdi tudi prenova kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti, ki bo kmalu stara 25 let.

Rotovnik in predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski sta opozorila na vlogo NPK-ja 2014-2017. Rotovnik ga je označil za "lepo pravljico za lahko noč" in dodal, da "takšnega NPK-ja, kot ga imamo trenutno, ne smemo imeti nikoli več".

Uršula Cetinski je politikom sporočila, naj bodo pozornejši pri sprejemanju dokumentov na področju kulture, prav tako naj bedijo nad uresničevanjem tistega, kar v njih piše. V zdajšnjem NPK-ju so namreč ugotovili velika odstopanja in menijo, da bi bila potrebna revizija dokumenta. Izpostavila je tudi perečo problematiko javne kulturne infrastrukture.

Potrebna je evalvacija izvajanja kulturnih programov
Na številne zagate, na katere opozarjajo v skupini SRČ, je opozoril tudi njen član Borut Smrekar. Ostro je nagovoril ministra: "Ministrstvo za kulturo je pogosto zelo zbirokratizirano, disfunkcionalno, pogosto nekontrolirano in pogosto generator kakšnih problemov." Po njegovih besedah to dopušča možnost za vodenje zasebnih politik, ki imajo lahko škodljive posledice, in pozval k nujni evalvaciji izvajanja kulturnih programov.

Andrej Srakar, sodelavec Inštituta za ekonomska raziskovanja, je med drugim poudaril, da je kultura področje, ki je na meji med trgom in državo in potrebuje enega in drugega. Predstavil je, da je bila Slovenija le ena izmed držav, ki je znižala sredstva v kulturi v času gospodarske krize, in dokazal, da je delež samozaposlenih v kulturi že dolga leta približno enak, ne pa da narašča.

"Ni dobro, da je status zgolj socialni institut, samozaposleni pa nimajo dela"
Peršak je na to dejal, da na ministrstvu ne nameravajo ukiniti statusa samozaposlenega v kulturi ali zmanjšati števila samozaposlenih. Razmišljajo pa o tem, da ni dobro, da je status zgolj socialni institut, samozaposleni pa nimajo dela. "Ni prav, da ministrstvo sredstva za projekte na koncu porabi za čisti socialni transfer," je dodal minister.