Odbor državnega sveta za kulturo je na petkovi seji obravnaval spremembe krovnega zakona v kulturi (ZUJIK), poročilo o izvajanju nacionalnega programa za kulturo (NPK) v letu 2015 ter poročilo o uspešnosti izvajanja nacionalnega programa za jezikovno politiko v obdobju 2014-2018. Obravnavali so tudi predloge državnega proračuna za prihodnji dve leti. Spremembe proračuna za leto 2017 predvidevajo, da bo ministrstvo za kulturo razpolagalo s 155,2 milijona evri, kar je po besedah ministra Toneta Peršaka 3,8 odstotka več glede na ocenjeno realizacijo v letu 2016.
Korak k posodobitvi kulturnega modela
Člani odbora so se seznanili s poročilom, kako se je NPK 2014-2017 izvajal v letu 2015. Kazalniki kažejo, da je bila njegova uspešnost 54-odstotna. Glede na ta odstotek je nacionalni program za kulturo zastavljen povsem nerealno, so poudarili. Ena od ugotovitev je bila, da bi bilo treba k pripravi NPK-ja pristopiti drugače, potreboval bi tudi revizijo. Odbor DZ-ja za kulturo je z nekaj dopolnili podprl predlog novele ZUJIK-a, saj, kot trdijo, ta prinaša rešitve, ki so korak k posodobitvi slovenskega kulturnega modela. Ob podpori novele je minister Peršak izrazil še upanje, da se bodo prihodnje leto pogovarjali o novem in sistemsko naravnanem krovnem zakonu ter da se bodo prenove kulturnega modela lotili z novim oblikovanjem NPK-ja.
Osemletno obdobje za načrtovanje kulturne politike
Predlog, da bi Nacionalni program za kulturo (NPK) kot strateški dokument sprejemali za osem in ne več štiri leta, je naletel na pomislek opozicijske SDS. Poslanko Anjo Bah Žibert je zanimalo, ali ni to predolgo obdobje za načrtovanje kulturne politike. Štiriletna obdobja so bila po njenih besedah vezana na mandate. S tem je sledila stališču Mestne občine Ljubljana, da bo prišlo do razhajanja med državo in občinami, kjer se programi za kulturo sprejemajo za štiri leta.
Kot je povedal minister Tone Peršak, bo NPK s tem bolj strateški, saj nekaterih vsebin v štirih letih ni mogoče uresničiti, včasih niti resno zastaviti. Praksa pa po njegovih besedah kaže, da ritem sprejemanja NPK-ja in lokalnih programov za kulturo ni enak; večina občin, razen mestnih, k temu niti ni zavezanih.
Daljše obdobje NPK-ja je podprl tudi nacionalni svet za kulturo, ker je kultura, kot je dejala predsednica Uršula Cetinski, živa stvar, ki se spreminja, prav tako okoliščine. Obenem pa je dala pobudo, da bi se svet podrobneje seznanil o tem, kakšne težave naj bi to povzročalo mestnim občinam, ker menijo, da je "v slovenskem interesu, da so nacionalne strategije čim bolj usklajene z lokalnimi".
Spremembe za samozaposlene
Večina članov odbora je pozdravila novelo, ki jo DZ obravnava po skrajšanem postopku in po Peršakovih besedah prinaša rešitve, ki bodo kulturi omogočile razvoj. Med drugim novela ZUJIK-a izboljšuje gmotni položaj samozaposlenih, saj določa minimalno plačilo, do katerega bodo upravičeni za pogodbeno delo pri programu ali projektu, ki je financiran iz javnih sredstev. Določa tudi, da se bo posameznik lahko registriral za opravljanje več specializiranih poklicev, pravico do plačila prispevkov pa jim podaljšuje s treh na pet let.
Združena levica je sicer z dopolnilom, ki pa ni bil izglasovan, po predlogu sindikata Glosa in konference Suki skušala doseči, da bi imeli pravico do plačila, katerega neto znesek ne bi bil nižji od bruto zneska najnižjega plačnega razreda za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju. Po besedah Anite Koleša (SMC) so se s tem vprašanjem veliko ukvarjali, vendar pa bi takšna rešitev širila krog zavezancev za plačilo, to pa bi v trenutnem finančnem položaju imelo usodne posledice za nadaljnje delovanje nevladnih organizacij. Temu je pritrdila tudi Jadranka Plut iz Asociacije.
Spremembe temeljnega zakona v kulturi prihajajo pred napovedano prenovo kulturnega modela Slovenije in predvidevajo tudi višjo poklicno pokojnino za baletne plesalce, opredeljujejo evidenco javnih zavodov ter določajo, da k strateškim načrtom javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je država, pristojno ministrstvo poda predhodno mnenje.
Okrepiti bralno pismenost in jezikovno integracijo
Ob seznanitvi s poročilom o uspešnosti izvajanja nacionalnega programa za jezikovno politiko v lanskem letu so člani odbora vladi priporočili, naj okrepi dejavnosti na področju bralne pismenosti ter jezikovnih virov in tehnologij ter za oboje nameni tudi sredstva. Poleg tega naj preveri, kako je z jezikovno integracijo priseljencev v vrtce in šole in jo po potrebi razvije.

Kulturni proračun se minimalno zvišuje
Odbor DZ-ja za kulturo se je v okviru svojih pristojnosti seznanil tudi s predlogom državnega proračuna za prihodnji dve leti. Spremembe proračuna za leto 2017 predvidevajo, da bo ministrstvo za kulturo razpolagalo s 155,2 milijona evri, kar je po besedah ministra Toneta Peršaka 3,8 odstotka več glede na ocenjeno realizacijo v letu 2016.
Glede na prvotno sprejeti proračun za leto 2017 predlog sprememb proračuna pomeni 4,6-odstotno povečanje sredstev. Po ministrovih besedah je pomenljivo, da se tudi delež sredstev za kulturo znotraj državnega proračuna glede na letošnje leto povišuje, sicer le za stotinko odstotka, vendar je, kot je dejal "vsak začetek težak".
Integralna sredstva znašajo 145,5 milijona evrov in se glede na sprejeti proračun za leto 2017 povečujejo za 2,9 milijona, evropska sredstva s slovensko udeležbo pa so predvidena v višini 8,5 milijona evrov in se povečujejo za 3,9 milijona evra.
Glavnina sredstev proračuna ministrstva za kulturo, kar 148,5 milijona, ki je razdeljena med tri programe, od tega je ohranjanju kulturne dediščine namenjeno 48,8 milijona, programom v kulturi in medijih pa 90,8 milijona evrov.
Peršak je med drugim izpostavil povečanje sredstev na postavki, iz katere so doslej izplačevali kulturne žepnine. Te želijo ob približno istem številu potencialnih dobitnikov spremeniti v delovne štipendije in jih vezati na projekte in programe.
S sedanjimi vložki le gasijo požare
Si bo pa, kot je poudaril minister, še naprej treba prizadevati za dodatna sredstva, ki bi omogočila sprejetje novega zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi. Ministrstvo ima namreč za investicije trenutno le toliko sredstev, da gasi požare, resnega investicijskega vzdrževanje pa ne zmorejo.
Leta 2018 več evropskih sredstev z lastno udeležbo
Za leto 2018 pa predlog proračuna za področje kulture predvideva 157,2 milijona evrov, kar predstavlja 1,3-odstotno povečanje sredstev glede na predlog sprememb proračuna za leto 2017. Integralna sredstva znašajo 146,4 milijona, evropska sredstva s slovensko udeležbo 10,3 milijona evrov.
Ker je povečanje proračuna za leto 2018 predvideno predvsem na račun povečanja evropskih sredstev z lastno udeležbo, pa po ministrovih besedah še vedno ostajajo odprte potrebe po dodatnih integralnih sredstvih.
Spodbujanje vlaganj v avdiovizualno produkcijo
Kot je izpostavil Peršak, jim je v predlogu proračuna za 2018 uspelo zagotoviti tudi dodatna sredstva za izvajanje novega finančnega ukrepa, ki ga predvideva novela zakona o Slovenskem filmskem centru. Na posebni proračunski postavki so načrtovana sredstva v višini milijona evrov za izvajanje ukrepa spodbujanje vlaganj v avdiovizualno produkcijo.
V razpravi je poslanec Saša Tabaković (SMC) pozdravil, da je ministrstvu v predlogu proračuna za leto 2018 uspelo zagotoviti dodatna sredstva za spodbujanje vlaganj v avdiovizualno produkcijo. Poslanka Anja Bah Žibert (SDS) pa je opozorila, da je bilo v letu 2015 kulturi namenjenih skoraj 160 milijonov evrov, pa je veliko ostalo nerealiziranega. Izrazila je upanje, da bo ministrstvo s sredstvi, predvidenimi za leto 2017, lahko izpeljalo vsaj nekaj tistega, kar obljublja.

Peršak je ob tem opozoril, da je bilo leto 2015 zaključno leto finančne perspektive in da je številka 160 milijonov evrov povezana s tem, da se je lani zaključilo več investicij ministrstva za kulturo. Čeprav nova finančna perspektiva traja že dve leti, je po Peršakovih besedah letošnje prvo, ko se dejansko začenja realizacija. Poleg tega je v novi finančni perspektivi vlaganj v zidove neprimerno manj, saj gre bolj za t. i. mehke vsebine.
Odbor je tudi podprl predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev glede na spreminjajoče se tržne razmere.