Truplo poslednjega ruskega carjeviča je bilo pogrešano, odkar so našli ostanke preostalih članov družine Romanovih, ki so bili ubiti pred skoraj 90 leti. Najdene kosti pripadajo dečku, staremu med 10 in 13 let, kolikor je bil star tudi Nikolajev sin. Poleg teh ostankov so našli še okostje ženske, stare med 18 in 23 let, kar ustreza starosti razvpite Anastazije, ki domnevno ni umrla.

Previdno z ostanki
Ostanke so našli na kraju, ki ustreza opisu Jakova Jorovskega, vodje morilcev družine, ki je zapisal, da so trupla devetih ljudi potresli z žveplom in pokopali ob cesti, trupla Alekseja in njegove sestre pa naj bi pokopali v bližnji jami. Poleg ostankov dveh ljudi so arheologi našli še črepinje keramične posode, v kateri je bilo shranjeno žveplo, nohte, kovinske ostanke iz lesenih škatel in naboje različnih kalibrov. Ivan Artseščevski pa je opozoril,da je treba najdbe obravnavati previdno, kajti že najmanjša napaka pri postopku identifikacije lahko sproži velike dvome in razprave.

Pregon družine
Družino Romanovih je v ruski revoluciji dočakala žalostna usoda. Car Nikolaj II. je vladal Rusiji od leta 1894 do prisilnega sestopa z oblasti leta 1917. Pod pritiskom ruskih boljševikov je moral 2. marca 1917 podpisti odstopno izjavo v svojem imenu in imenu svojega sina, carjeviča Aleksandra, ter predati prestol svojemu bratu, velikemu grofu Mihaelu Aleksandroviču. Med drugim je v odstopni izjavi zapisal: "V soglasju s carsko dumo smo menili, da se je najbolje odpovedati prestolu ruskega imperija in odstopiti z oblasti. Ker se ne želimo ločiti od našega ljubljenega sina, predajamo prestol našemu bratu, velikemu grofu Mihaelu Aleksandroviču, in mu podeljujemo naš blagoslov ob prevzemu prestola ruskega imperija."

Nova vlada je carja Nikolaja in njegovo družino sprva zadrževala na njihovem domu v Carskem selu. Potem naj bi jih, da bi se izognili težavam, prepeljali v Jekaterinburg. Družino in najožje spremstvo so pobili v noči iz 17. na 18. julij 1917, njihove posmrtne ostanke pa potresli z žveplom in pokopali ob cesti v bližini Jekaterinburga.

L. Š.