Seveda se v klepetu z generalno direktorico Javnega zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture Suzano Žilič Fišer že takoj na začetku ni dalo izogniti "vroči" temi včerajšnjega dne: članku novinarke Frankfurter Allgemeine Zeitunga, ki je udrihala po organizaciji EPK-ja in Maribor opisala kot "beden". "Zanimivo je to, da je bila omenjena novinarka v skupini novinarjev, ki so jeseni obiskali Maribor. Organizator je po obisku v imenu vseh poslal zahvalno pismo, češ da smo se zelo potrudili predstaviti zgodbo EPK-ja, ter izražal zahvalo in pohvalo v imenu novinarjev. Tako težko sodim, kaj se je zgodilo, da po več mesecih dobimo takšen članek," je razložila Fišerjeva, ki poudarja, da se je novinarka "sestala s predstavniki različnih kulturnih institucij v mestu, predstavniki EPK-ja, mesta, turistično vodenje je bilo prav tako organizirano". "Po mojih informacijah je novinarka predčasno zapustila skupino novinarjev."
Začetni dvomi (večinoma) razpršeniGeneralna direktorica zavoda Maribor 2012 sicer priznava, da ji je z uradnim začetkom EPK-ja padlo breme z ramen, "saj je bila prej to zgodba, spremljana s skepso. Marsikdo se ni mogel zavedati širine in velikega pomena projekta, zdaj pa postajajo meščani ponosni na mesto in državo. To je cilj, ki mu sledimo."
Največji izziv, s katerim se je bila pri organizaciji EPK-ja prisiljena spopasti, je bil "milo rečeno nezmožnost sodelovanja v mestu in državi", kar je zanjo težava, ki je ni pričakovala. Morda tudi posebnost, občutljivost sektorja v kulturi terja velik angažma." A to nikakor ne pomeni, da izgublja voljo: "Zelo pogosto se zavedam, da sem tudi "nora", a zaradi tistega idealizma in optimizma, ki ju še nosim, vsakič znova vztrajam," pravi. "Res je, da z EPK-jem živijo vsi trije moji moški (oba sinova in mož). Z družino smo več let živeli v tujini in od tam smo gledali mesto in državo zelo idealistično. Želim si - in tudi zato vztrajam -, da bi zmogli napraviti preboj, zaradi katerega bi mladi, naslednje generacije želele ostajati v mestu in državi."
Tesnejše vezi s Portugalsko
Zanimalo vas je tudi, zakaj je vodstvo doslej "zanemarjalo" morebitna navezovanja s sestrsko, portugalsko prestolnico Guimarães. "Čez dobro uro potujem v Guimarães, upam, da se bomo dogovorili še več, kot je bilo mogoče doslej, je razkrila Fišerjeva. "Poteka sodelovanje na področjih mladinske kulture in literature. Prizadevala si bom za vzpostavitev sodelovanja na univerzitetni izobraževalni in raziskovalni ravni, prav tako za vzpostavitev kanalov za medsebojno promocijo. Letalska povezava bi bila res krasna, morda nas slišijo tisti, ki lahko pri tem pomagajo! V Guimarãesu so imeli v zadnjem času precej težav in zdaj so na dobri poti; jutri bodo z otvoritvijo postavili trdne temelje."
Gostja je med drugim povedala še, da gostujoča razstava londonske galerije Tate še ni odpovedana - če bo nov UGM do pozne jeseni le dokončan -, sama pa se najbolj veseli pestre ponudbe tujih umetnikov, ki jih pripeljejo veleposlaništva, in pa gledaliških predstav, kakršna bo prihodnji mesec Pandurjeva Vojna in mir.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje