Skica z rdečo kredo predstavlja pogled na del stebrnega valja kupole bazilike sv. Petra v Rimu, je prejšnji teden poročal vatikanski časopis Osservatore Romano. Najnovejše odkritje izpod roke italijanskega kiparja in stavbnega mojstra (1475-1564) bodo danes v Rimu predstavili strokovnjakom, med drugim tudi novemu direktorju Vatikanskih muzejev Antoniu Paolucciju, potem pa jo bodo "postopoma" - datume bodo še določili - uradno razkrili medijem in javnosti.

Najdena skica zadnje še znano mojstrovo delo. Ustvaril jo je, ko je že globoko zašel v deveto desetletje življenja, služila pa naj bi kot informacija za nabavo kamnitih blokov. Najdba je dragocena tudi zato, ker je Michelangelo v pozni starosti za večino svojih skic naročil, naj jih uničijo.

Vsaka "čačka" genija je dragocena
Michelangelo je risbo očitno naredil za klesarje, ker ni bil zadovoljen s tem, kako so razrezali posamezne bloke travertina, ki ga v Rimu še danes uporabljajo pri gradnji. Večina Michelangelovih skic, namenjenih klesarjem, je bila uničena ali pa so se med delom porazgubile, ta pa je ostala, ker si je nadzornik del na zadnjo stran skice zaznamoval, kako naj sklade prevažajo skozi rimska predmestja.

Predaja gradbeniške štafete
Pri gradnji največje krščanske cerkve V Evropi so sodelovali vsi pomembnejši arhitekti 16. stoletja. Papež Julij II. je temeljni kamen cerkve položil 18. aprila 1506, začeli pa so jo graditi po načrtih Donata Bramanteja, enega največjih umetnikov zgodnje italijanske renesanse. Po njegovi smrti osem let kasneje se je na čelu gradnje v naslednjih 120 letih zamenjalo več arhitektov, ki so v načrte vsakokrat vnašali svoje popravke. Na Michelangela so se obrnili leta 1546, torej 32 let po tistem, ko je dokončal poslikavo stropa Sikstinske kapele; mojster se je projektu posvečal vse do svoje smrti leta 1564.

Dokončane kupole Michelangelo nikoli ni videl - ko je umrl, je bil dokončan šele t. i. boben kupole, gradnjo njenega oboka pa je med letoma 1585 in 1590 vodil arhitekt Giacomo della Porta.