Na to in nekatere druge neustreznosti zakonskega predloga je opozorila neformalna skupina za pomoč samozaposlenim v kulturi, ki je na vlado in ministrstvo za kulturo naslovila apel s predlogi za dopolnitev ukrepov, ki se nanašajo na samozaposlene.

Avtorji apela Urška Jurman, Miha Zadnikar, Andrej Srakar, Petja Grafenauer in Beti Žerovc torej kot prvo izpostavljajo, da specifičnost prekarnega položaja samozaposlenih v predlogu megazakona ni ustrezno obravnavana.

Izplačevanje podpore glede na letno povprečje
K predlogu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic je koalicija predlagala več amandmajev. Med njimi tudi amandma glede izračuna izredne finančne pomoči v obliki trimesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, pri čemer je sledila pozivom posameznih skupin in stanovskih društev.

Skupine in društva so opozorili, da je delo samozaposlenih vezano na pogodbe, prihodki in prilivi teh posameznikov pa zato nihajo skozi vse leto. Dopolnilo k predlogu zakona tako zdaj predvideva, da se upad dohodka samozaposlenega primerja s povprečjem mesečnih prihodkov, ki jih je prejel v letu 2019, in ne zgolj v primerjavi s februarjem 2020. Dotični amandma podpirajo tudi v skupini za pomoč samozaposlenim.

Vključitev varovalke minimalnega dohodka
Nadalje predlagajo še, naj se v predlog zakona vključi varovalka minimalnega dohodka v primeru, da povprečni mesečni prihodek samozaposlenega v letu 2019 ni dosegel minimalne plače.

Kulturniki, ki nimajo nobenega od navedenih statusov
Obenem so v skupini opozorili, da poleg zaposlenih in samozaposlenih oseb ter študentk in študentov, za katere je vlada sprejela določene oblike finančne pomoči, na trgu deluje tudi veliko ljudi, ki nimajo nobenega od naštetih statusov. Običajno poslujejo prek podjemnih ali avtorskih pogodb, ki so med najbolj obdavčenimi, najmanj varnimi oblikami dela, in pomenijo kar najbolj prekarno obliko zaposlitve. Prihodnost ljudi te delovne populacije je še posebej pereča in ostaja ta hip povsem brez obravnave, so zapisali v apelu.

Podaljšanje fiskalnega in tudi izvedbenega leta ter ugodna premostitvena posojila
Poleg teh predlogov pa so na ministrstvo za kulturo obravnavali še dodaten predlog, da se pri sestavljanju pogodb za tiste, ki prejmejo subvencije za kulturne projekte in programe, fiskalno in s tem tudi izvedbeno leto podaljša vsaj do konca marca 2021.

V okviru pogodb za kulturne projekte in programe naj se omogočijo tudi ugodna – morda celo brezobrestna – premostitvena posojila, so še predlagali v skupini.