Potem ko je prvostopenjsko sodišče njihov primer zavrglo, so potomci Peggy Guggenheim zdaj pritožbo vložili še na prizivno sodišče v Parizu. V pritožbi, ki sta jo vložila Sandro Rumney in njegov polbrat Nicolas Helion skupaj s petimi otroki, Fundacijo Solomon R. Guggenheim s sedežem v New Yorku obtožujejo, da ne spoštuje Peggyjine poslednje želje, naj njena zbirka ostane razstavljena nedotaknjena.

Fundacija je po njihovem mnenju pogoje kršila leta 2012, ko je zbirka Peggy Guggenheim v dar prejela 83 del povojne in sodobne umetnosti nemških zbirateljev Rudolpha in Hannelore Schulhof, med njimi dela Franza Klina, Cyja Twomblyja, Anselma Kieferja in Andyja Warhola. Da bi novim pridobitvam pripravili prostor za štirimesečno razstavo, so 75 umetnin iz izvirne zbirke Peggy Guggenheim iz palače Venier dei Leoni odnesli v depo. Pokojnega nemška zbiratelja pa počastili tudi z zapisom njunih imen ob Peggyjinem na obeh vhodih muzeja.

Fundacijo obtožujejo oskrumbe Peggyjinega groba
Poleg tega fundacijo obtožujejo oskrumbe groba svoje prednice. Njen pepel je namreč pokopan na vrtu palače ob posmrtnih ostankih njenih ljubljenih psov. Zato je potomce zmotilo, da je fundacija na vrtu razstavila dela, ki jih je pridobila z donacijo Patsy in Raymonda Nasherja. Sporno pa se jim zdi tudi, da na vrtu fundacija prireja zabave, s katerimi zbira donacije za fundacijo.

Zaradi naštetega tako Rumney in Helion, sinova Peggyjine edine hčerke Pegeen, s svojimi otroki zahtevata, da se donacija razveljavi.

Je Peggy zares postavila pogoje?
Peggy Guggenheim (1898-1979) je impresivno umetniško zbirko ustvarila z bogastvom, ki ga je podedovala po očetu Benjaminu, premožnem ameriškem poslovnežu, ki je utonil v brodolomu Titanika. Svoje pogoje, da mora zbirka ostati razstavljena in da se vanjo ne posega, je po trditvah potomcev zapisala v pismu, ki ga je leta 1969 napisala bratrancu Harryju Guggenheimu, ki je tedaj vodil fundacijo. V Fundaciji Solomon R. Guggenheim pa vztrajajo, da Peggy Guggenheim ob predaji zbirke ni postavila nobenih pogojev.

Nezadovoljstvo Peggyjinih potomcev z delovanjem fundacije se vleče že več let. Že v devetdesetih letih so vložili tožbo, vendar je bil primer opuščen, na koncu pa so se s fundacijo leta 1996 pogodili, da se mora ta ob vseh večjih odločitvah posvetovati z njimi. Lani so vložili drugo tožbo, ki pa jo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da so bile zadeve dogovorjene v devetdesetih letih. Prizivno sodišče bo pritožbo obravnavalo septembra.