Začelo se bo v četrtek, 25. avgusta, s koncertom Big Banda RTV Slovenija s kantavtorjem Janijem Kovačičem. Uro in pol dolg koncert se bo začel ob 20. uri, v neposrednem prenosu pa bo potekal tudi na Prvem oziroma na Arsu.

Dan zatem se bo dogajanje začelo že v popoldanskih urah. Ob 16.30 bo v Mestnem muzeju potekal koncert pianistke Marine Horak s skladbami Jurija Mihevca Pièces Caractèristiques in z razmisleki o Mihevčevih delih. Jurij Mihevec, rojen 1805 v Ljubljani, je bil številnim ljubiteljem klasične glasbe še pred kratkim neznanka. Odkrivanja njegovega opusa se je lotila pianistka Marina Horak. Njegove skladbe je prvič javno igrala lani v koncertnem ciklu Glasbene matice Glasba iz pozabe, pri ZKP-ju RTV Slovenija pa je izšla glasbena izdaja Mihevčevih Karakternih skladb v njeni izvedbi. Tokrat bomo slišali sedem njegovih del, neposredni prenos koncerta bo na Arsu.

Ob 17.00 bo sledil pogovor o medkulturnem dialogu in mednarodnem razumevanju. To bo namreč tema Studia ob sedemnajstih, v katerem se bodo voditelju Marku Golji pridružili sogovorniki Veronika Brecelj, Tomo Križnar, Anton Peršak in Lenart Škof. Kaj je medkulturni dialog, zakaj je dragocen, zakaj pomemben in kako daleč lahko seže, bomo lahko slišali tudi v neposrednem prenosu na Prvem in na Arsu. Z medkulturnim dialogom oziroma Dialogom kultur se ob 18. uri selimo v Mestni muzej. Tu bosta koncertirali violinistka Nadežda Tokareva in pianistka Maja Kastratovik. Izvajali bosta dela ruskega skladatelja Nikolaja Pejka, rusko-poljskega skladatelja Mieczyslawa Weinberga ter sodobnega ruskega violinista in skladatelja Igorja Frolova. Koncert bo hkrati tudi na Arsu.

Ob 18.30 bo na Novem trgu mogoče prisluhniti radijski igri. Senekova antična zgodba o Medeji je ena najskrivnostnejših in najbolj nenavadnih v svetovni dramatiki. To potrjuje dejstvo, da je mit predelovalo veliko sodobnih avtorjev. Kaj je torej pri Medeji tako vznemirljivo? Lik ženske, ki se je odrekla vsemu, da bi bila z ljubljenim moškim? Beg in odrekanje najdragocenejšemu plodu odnosa z ljubljenim moškim, tudi ko jo ta izda? Je Medeja zato nemoralna ali gre za brezpogojno zvestobo sebi in svojemu dostojanstvu? Širši, javni razmislek o temah, tokrat obogatenih z zvokom nastajajoče radijske igre in močno korespondenco z današnjim časom. Medeja – med antiko in današnjim dnem pripravljata Špela Kravogel in Klemen Markovčič, pogovor z gostjama Svetlano Slapšak in Tatjano Stanič pa bo vodil Marko Rozman. Dialog z radijsko igro neposredno prenašamo na Arsu.

Ob 19.00 sledi priložnostni Literarni nokturno z lirskimi pesmimi in epsko-lirsko pesmijo z refleksivno in življenjskoizpovedno vsebino, ki smo jih povezali v nadpomenko Planetarni človek. Oddajo sestavljajo pesmi domačih in tujih pesnikov iz različnih zgodovinskih obdobij: Jorgeja Carrere Andradeja, Izeta Sarajlića, Miroslava Košute, Wystana Hugha Audena, Charlesa Baudelaira, Edvarda Kocbeka, Borisa A. Novaka, Kajetana Koviča, Konstantina Kavafisa, Czesława Miłosza, Wisławe Szymborske, Tomaža Šalamuna, Marka Kravosa in Seamusa Heaneya. Poezijo bosta interpretirala dramska igralca Saša Mihelčič in Matej Puc. Na harmoniki ju bo spremljal Marko Hatlak, ki bo z improvizirano glasbo poletni večer nadaljeval do 20. ure.

Mihael Kozjek bo medtem v Mestnem muzeju vodil okroglo mizo z gosti Miranom Zupaničem, Mojco Menart in Nino Prešiček: Umetniške glasbene izdaje na Slovenskem. Bera klasičnih glasbenih izdaj na Slovenskem se v zadnjih letih opazno zmanjšuje, prihodnost pa tudi ni videti optimistična. Pomanjkanje posluha za netržne izdaje s področja klasične, umetniške glasbe najmočneje občuti Mojca Menart, vodja založniške dejavnosti pri ZKP-ju RTV Slovenija. Nina Prešiček, priznana slovenska pianistka, ki je sodelovala tako s slovenskimi kot tujimi založbami, podaja svoje izkušnje z različnimi tovrstnimi ustanovami, pomemben člen v iskanju nove vizije na tem področju pa je vsekakor novi predsednik programskega sveta RTV Slovenija Miran Zupanič. Pogovor se bo začel ob 19.30, sočasno pa mu bo mogoče prisluhniti na Arsu.

Ob 20.30 bodo na Novem trgu razglasili zmagovalca Arsovega 25. Natečaja za Najboljšo kratko zgodbo in najboljšim podelili nagrade. Na tradicionalnem natečaju z jubilejno številko 25 so pisci kratkih zgodb uredništvo dobesedno zasuli z besedili; več kot 370 jih je bilo, največ do zdaj. Strokovna komisija – Tadeja Krečič Scholten, Mirana Likar Bajželj in Miha Pintarič – je izmed kratkih zgodb, ki govorijo o najrazličnejših temah, postavljenih v sedanji trenutek, pa tudi v preteklost, izbrala najboljše. Na večerni prireditvi programa Ars bomo nagradili avtorje prvih treh besedil, zmagovalno zgodbo Avtobus pa tudi z živo interpretacijo dramske igralke Nine Valič. Neposredni prenos bo na Arsu.

Po najboljši kratki zgodbi 2016 se razprostrejo še najboljše ideje satirikov in interpretov Prvega programa, ekipe Radia Ga-Ga, ki bo na Novem trgu uprizorila svojo tisočo izdajo. Nastopili bodo Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Aleksander Pozvek in Marko Cirman v svoji nepredvidljivi in neizprosni drži. V neposrednem videoprenosu pa boste dogajanje lahko spremljali tudi na MMC RTV Slovenija.

Ob 21.00, ko bodo na Novem trgu že švigale satirične osti Radia Ga-Ga, bodo v Mestnem muzeju javni radijski dogodek sklenili s premiero radijskega portreta skladatelja Janeza Matičiča ob njegovi 90-letnici. Avtorstvo in režijo portreta podpisuje Špela Kravogel. Po premieri sledijo še improvizacije in Uspavanke v izvedbi Janeza Matičiča in Nadežde Tokareve.

Program bosta povezovala radijska napovedovalca Lidija Hartman in Aleksander Golja, režiser in koordinator programa Ars + Prvi na Nočeh v Stari Ljubljani pa je Klemen Markovčič.

V sklopu Noči v Stari Ljubljani Radio Slovenija v živo predstavi svoje dejavnosti, ki so po besedah odgovornega urednika 3. programa Radia Slovenija – Arsa Mateja Venierja, neločljiv del temeljnega poslanstva nacionalne radijske hiše, se pravi "posredovanje vsakovrstnih umetniških in kulturnih vsebin, podpora slovenski umetniški ustvarjalnosti, odpiranje prostora za izostreno družbeno refleksijo, vključno s satiro". Obenem pa Noči v Stari Ljubljani obiskovalcem omogoči, da si od blizu ogledajo, kako se rojeva radijski program.