Zaslovel je kot mojster slikanja svetlobe in sence. Pogosto je upodabljal svetopisemske in mitske motive, obsežni del njegovega ustvarjanja je zajelo tudi portretiranje. Portrete je pogosto postavil v mitološko ali zgodovinsko okolje in jih tako napravil za junake ali simbole pomembnih vrednot. Slikal je tudi tihožitja in alegorije. Med njegove najznamenitejše umetnine lahko uvrstimo Nočno stražo, Judovsko nevesto in Abrahamovo žrtvovanje Izaka. Zapustil je okoli 600 slik, 300 gravur in več kot 2.000 risb. Foto:
Zaslovel je kot mojster slikanja svetlobe in sence. Pogosto je upodabljal svetopisemske in mitske motive, obsežni del njegovega ustvarjanja je zajelo tudi portretiranje. Portrete je pogosto postavil v mitološko ali zgodovinsko okolje in jih tako napravil za junake ali simbole pomembnih vrednot. Slikal je tudi tihožitja in alegorije. Med njegove najznamenitejše umetnine lahko uvrstimo Nočno stražo, Judovsko nevesto in Abrahamovo žrtvovanje Izaka. Zapustil je okoli 600 slik, 300 gravur in več kot 2.000 risb. Foto:
Rembrandt avtoportret
Rembrandt van Rijn (1606-1669) je s svojimi slikami in grafikami prispeval tudi k umetniškemu razcvetu t. i. flamske zlate dobe. Izraz označuje 17. stoletje, ko se je Nizozemska povzpela med trgovske, gospodarske in tudi kolonialne velesile stare celine. Na temeljih, ki so jih začrtali slikarji severne renesanse Hieronymus Bosch, Albrecht Dürer, Pieter Bruegel starejši in drugi, sta sloves flamskega slikarstva ohranjala Rembrandt van Rijn in Rubens. Foto: EPA

Osebe na sliki, ki jo hranijo v amsterdamskem Rijksmuseumu, so bile prej komaj vidne na temnem ozadju, zdaj pa izstopajo v živahnih barvah.
Slika iz leta 1642 je bila naročena za eno izmed amsterdamskih milic in nosi originalni naslov Druščina Fransa Banninga Cocqa in Willema van Ruytenburcha. Oba protagonista sta osrednji figuri na sliki, na kateri je sicer upodobljenih 34 oseb.
Nočna straža naj ne bi bila nočna
Kot je sredi preteklega tedna povedal direktor muzeja Wim Pijbes, je mogoče, da je slika, ki velja za eno največjih mojstrovin nizozemskega slikarja Rembrandta van Rijna (1606-1669), poimenovanje Nočna straža dobila pravzaprav zaradi temnega firneža, ki je puščal vtis, da gre za nočni prizor, po katerem je slika poimenovana in tudi svetovno poznana. Firnež pa so odstranili že pred desetletji.
"To je precej temna slika, ki z leti postaja še temnejša," je dejal Pijbes in dodal: "Ni povsem gotovo, da gre za nočni prizor, in zgodba pripoveduje, da so se nekateri upodobljenci pritoževali, da so premalo osvetljeni."
Tri mesece za novo razsvetljavo
Inovativno LED-razsvetljavo je za muzej razvil Philips. Slika je zdaj osvetljena s svetlobo, ki vsebuje podoben barvni spekter, kot ga vsebuje dnevna svetloba. Podoba slike je zdaj bližja originalu, saj je, denimo, znova viden tudi sivkasti kamniti obok v ozadju.
Predtem so sliko osvetljevala halogenska svetila, ki pa so imela to slabost, da so jo segrevala za več kot eno stopinjo, kadar so bila prižgana. Z novimi svetili so to težavo odpravili.
Po besedah Philipsovega strokovnjaka Rogierja van der Heideja so projektu posvetili tri mesece. Uporabili so zelo kompleksen spekter bele svetlobe, ki jo je mogoče primerjati s popoldansko svetlobo ob sončnem dnevu.
Naravne svetlobe ni bilo mogoče omogočiti
Pijbes je še povedal, da so v muzeju razmišljali tudi o tem, da bi obiskovalcem omogočili, da si sliko ogledajo pri naravni svetlobi, vendar pa bi bila izvedba povezana s številnimi težavami. Kot je dejal, bi bilo ob številnih oblačnih in temačnih mesecih na Nizozemskem zelo težko številnim obiskovalcem skozi vse leto zagotoviti ustrezno dnevno svetlobo.
Slika je že skoraj desetletje razstavljena v stranskem krilu muzeja, ki ga prenavljajo. Na osrednje mesto v muzeju naj bi jo postavili spomladi 2013.