Člani in članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) so lahko torej redni, izredni ali dopisni - slednji so lahko tudi neslovenskega rodu. Delovanje članov je organizirano v skupinah oziroma razredih, glede na znanstveno ali umetniško področje, iz katerega izhajajo.

Cvetober novih članov akademije
Jože Mencinger, Boris Sket in Milček Komelj so bili 1. junija izvoljeni med redne člane SAZU-ja. Renata Salecl, Janez Höffler, Marko Jesenšek, Peter Križan, Željko Knez, Gregor Anderluh, Milan Dekleva, Jožef Muhovič, Boris A. Novak in Marko Noč pa so postali novi izredni člani SAZU-ja.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša tudi za deset dopisnih članov; to so Cesare Scalon, Hans-Dieter Klingemann, Ljubomir Madžar, Ludvik Karničar, Marc L. Greenberg, Elena Vladimirovna Boldireva, Robert Garcia Carbonell, Vladimir Parpura, Derek C. Ford in Maja Haderlap.

Knjiga Prenova Evrope za predsednika republike
Današnje slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Na prireditvi mu je vodstvo akademije podarilo knjigo z naslovom Prenova Evrope, v kateri so zbrani prispevki s posvetovanja Slovenski nacionalni program II, ki ga je SAZU pripravil 1. marca letos in je na njem sodeloval tudi predsednik republike.

Še malo zgodovine akademije …
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena leta 1938 kot tretja jugoslovanska znanstvena akademija. Po letu 1945 se je začelo pravo znanstvenoraziskovalno delo, in sicer v okviru šestih oddelkov: za zgodovino in družbene vede, za filološke in literarne vede, za matematične, fizikalne in tehnične vede, za naravoslovne vede, za umetnosti in za medicinske vede.