Razvezale se bodo vse pogodbe in aneksi, ki jih je ministrstvo sklenilo z avtorjem Markom Mušičem, Ateljejem Marko Mušič d. o. o. in IBE d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring.

Vlada se je seznanila s potekom projekta Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II) in dala soglasje k predlogu ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za razvezo vseh pogodb in pripadajočih aneksov v zvezi z načrtovanjem nove Narodne in univerzitetne knjižnice, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Vlada je ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo naložila, da začne nov postopek za izbiro ustrezne rešitve za novo načrtovano stavbo NUK II ter da v sodelovanju z ministrstvom za kulturo pripravi spremembe oziroma dopolnitve zakona o izgradnji Univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Že več kot dve desetletji trajajoč projekt
Projekt izgradnje nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice poteka že več kot dve desetletji, vendar njegove končne realizacije do zdaj še ni. Ob večkratnih menjavah in spremembah projektne dokumentacije je ta v zdajšnji obliki sicer delno pripravljena do 1. faze za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar na račun siromašenja oziroma krčenja prvotne natečajne rešitve avtorja Marka Mušiča s sodelavci iz leta 1989.

Arheološka dela so dokončana v 78,45-odstotnem deležu, pridobljena so zemljišča za t. i. prvo fazo gradnje. Po desetletjih usklajevanj je projekt arhitekturno, oblikovno, vsebinsko in funkcionalno vprašljiv, tako zaradi informacijsko-tehnološkega razvoja knjižničarstva, ki zahteva drugačna izhodišča, pristope in rešitve, kot tudi z vidika umeščenosti v prostor, gospodarnosti in energijske učinkovitosti gradnje. Ocena ministrstva je, da je dozdajšnji obseg izvedbe projekta dosegel med 10 do 15 odstotkov celotnega deleža.

Prva pogodba z arhitektom Markom Mušičem s sodelavci je bila sklenjena leta 1996. V naslednjih letih je bilo sklenjenih še devet aneksov k tej pogodbi, in sicer za predelave oziroma spremembe projektne dokumentacije, zadnji aneks je bil sklenjen 22. septembra 2008. V letu 2008 je bila sklenjena pogodba s projektantom IBE d. d. za izdelavo in novelacijo projektne dokumentacije, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo gradbenih del. V oktobru 2008 je naročnik ustavil vsa dela pri izdelavi projektne dokumentacije.

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu z dne 28. februarja 2008 podalo mnenje, da naročnik ne zagotavlja pogojev za uspešno in učinkovito izvedbo projekta. Ob pregledu stanja projekta je ugotovilo za skupno revaloriziranih 29,3 milijona evrov stroškov od leta 1991 do konca leta 2007, čeprav se sama gradnja sploh še ni začela.

Strokovnjaki proti zastarelim načrtom
V aprilu 2009 je 41 priznanih slovenskih arhitektov na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo naslovilo pismo, v katerem so podpisniki izrazili mnenje, da se NUK II ne bi smel graditi po skoraj 20 starih načrtih, in podprli razmišljanje o razpisu novega mednarodnega arhitekturnega natečaja.

V juniju 2009 sta na pobudo ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo svoje mnenje o projektu podala tudi ugledna strokovnjaka, Kenneth Frampton, profesor teorije in zgodovine arhitekture na univerzi Columbia v New Yorku, in profesor Luis Fernadez-Galiano iz Politehnične univerze v Madridu. V svoji skupni oceni, ki sta jo posredovala ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, sta odsvetovala izvedbo projekta po obstoječi rešitvi in predlagala revizijo programske naloge ter razpis novega natečaja.

V preteklih mesecih je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo organiziralo več sestankov na temo poteka projekta s predstavniki NUK, Centralne tehniške knjižnice, Univerze v Ljubljani in ministrstva za kulturo. Skupni zaključek vseh teh srečanj je dvom v aktualnost veljavnih programskih izhodišč ob upoštevanju tako dolgega poteka priprav projekta in dejstva, da vlada obdobje hitrega razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij in digitalizacije gradiv.

Vse našteto neposredno vpliva na drugačen uporabniški in tehnološki vidik organizacije sodobnih knjižnic. Izdelava nove programske naloge in korenita racionalizacija projekta je smiselna tudi zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer, spremenjenih virov financiranja ter omejenih prostorskih možnosti na zemljišču, predvidenem za gradnjo.

Pomembna je tudi dilema, ali v programski sklop novega NUK-a umestiti Centralno tehniško knjižnico in Osrednjo humanistično knjižnico ali ne. Skupni zaključek je, da bi se prostorska problematika omenjenih knjižnic reševala na ustreznejših lokacijah, oziroma bi bili na tej lokaciji knjižnici realizirani po pridobitvi preostalih zemljišč v 2. fazi gradnje, vendar kot ločeni funkcionalni enoti.

Na podlagi navedenega je vlada ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo naložila, da začne s pripravo novih izhodišč in razpisom novega mednarodnega arhitekturnega natečaja. Tako bi se lahko gradnja pričela v letu 2011, ob izpolnjenem pogoju zagotovitve finančnih sredstev. Pristojno ministrstvo namreč ne razpolaga z virom financiranja za izgradnjo projekta. Operativni program za črpanje sredstev iz evropskih virov je definiran in odobren. Glede na obseg operativnega programa in vrednost projekta je začetek tako pogojen s pridobitvijo novih sredstev iz operativnega programa.