Ministrstvo za visoko šolstvo zaradi mnenja, da je izbrani projekt Marka Mušiča vprašljiv, vztraja pri novem natečaju, na SAZU-ju pa so prepričani, da je bil le-ta umaknjen brez veljavnih argumentov.

Je čas "povozil" Mušičevo rešitev?
Prvotna natečajna rešitev arhitekta Marka Mušiča s sodelavci iz leta 1989, ki je bila pripravljena do pridobitve gradbenega dovoljenja, je "po desetletjih usklajevanj arhitekturno, oblikovno, vsebinsko in funkcionalno vprašljiva, tako zaradi informacijsko-tehnološkega razvoja knjižničarstva, ki terja drugačna izhodišča, pristope in rešitve, kot tudi z vidika umeščenosti v prostor, ekonomike in energijske učinkovitosti gradnje," ocenjuje direktor direktorata za investicije na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mitja Valič.

Po njegovih besedah "smo v obdobju hitrega razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij in digitalizacije gradiv, kar neposredno vpliva na drugačen uporabniški in tehnološki vidik organizacije sodobnih knjižnic. Poleg tega je razlog več tudi varovanje arheoloških ostalin in situ ter s tem opustitev izgradnje štirinivojske kleti, ki bi bila izvedbeno izredno draga in tvegana".

Ministrstvo vztraja pri razpisu novega mednarodnega arhitekturnega natečaja. Zaradi prevodov gradiva v angleški jezik, ki še poteka, točen datum težko napovejo, objavljen pa naj bi bil ta ali naslednji mesec. Novi NUK II med Aškerčevo in Emonsko cesto naj bi bil zamišljen drugače, brez združitve s Centralno tehniško knjižnico in Osrednjo humanistično knjižnico. "Zaradi omejitev v zvezi z ohranjanjem arheoloških ostalin in situ bo imela nova stavba na razpoložljivem zemljišču največ 19.000 kvadratnih metrov, programsko bo omejena le na NUK," pojasnjuje Valič.

O tem, iz katerih sredstev bo nova knjižnica financirana, Valič pravi, da so vse možnosti še odprte - nedavno je namreč v javnosti zaokrožil podatek, da naj bi bila financirana iz knjižnega evra, kar pa verjetno ne bo dovolj. Odgovor na vprašanje, kolikšna bo končna vrednost investicije, pa bodo lahko podali, ko bo izbran projekt in izdelan investicijski program.

Časovnica aktivnosti, ki so jo pripravili na ministrstvu, predvideva, da naj bi bili rezultati natečaja znani decembra letos, do aprila 2012 naj bi bila izdelana projektna dokumentacija, junija prihodnje leto pa pridobljeno gradbeno dovoljenje. Gradnja, dobava in montaža opreme je predvidena v letih 2013 in 2014, v slednjem naj bi pridobili tudi uporabno dovoljenje.

SAZU: Razpisujejo se natečaji, čas pa odteka
Na predvideni mednarodni natečaj so se negativno odzvali na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), kjer svetujejo, naj odgovorni svojo odločitev še enkrat pretehtajo. "Navsezadnje, kdo lahko zagotovi, da se bo začetek gradnje po novih načrtih zavlekel kaj manj, kot se je - brez arhitektove krivde - odlagal v sedanjem primeru," se sprašujejo.

Prepričani so, da je Mušičev projekt še danes zrel za takojšnjo gradnjo in je nedvomno ustrezen tako arhitekturno in vsebinsko kakor funkcionalno, saj zadovoljuje vse potrebe moderne bibliotekarske stroke. "Odpovedati ga brez dobro utemeljenega razloga tik pred začetkom del in potem, ko je bilo zanj porabljenih že 30 milijonov evrov, se nam - tudi če ne upoštevamo sedanjih kriznih časov, ki so do finančnih spodrsljajev strogi - ne zdi niti modra niti odgovorna odločitev. Med drugim pomeni po 20-letnem čakanju na novo knjižnico in ob že dolgo nevzdržnem stanju najmanj petletno dodatno zamudo," je v izjavi za javnost zapisal predsednik SAZU dr. Jože Trontelj.

Bo šlo 30 milijonov v nič?
Objavljeni znesek 30 milijonov evrov, ki je bil doslej porabljen za NUK II, je z odločitvijo vlade o odstopu od sprejetega projekta zavržen. Priprava in izpeljava novega natečaja, izdelava vseh projektov, vsa spremljajoča dela in delo vseh strokovnih služb bodo seveda zahtevali nov, najbrž podoben finančni vložek, menijo na akademiji. Z njim bo, kot dodajajo, novi projekt šele pripravljen za začetek gradnje, torej bi prišli šele do faze, ki smo jo dosegli že v letu 2008. Tedaj je ministrstvo projekt tik pred dokončanjem projektne dokumentacije za izvedbo začasno ustavilo, vlada pa ga je ob koncu leta 2009 dokončno umaknila.

V sklopu dosedanjega projekta NUK II je bilo po revalorizirani oceni res porabljenih skupno dobrih 30 milijonov evrov, vključno z najemninami poslovnih in skladiščnih prostorov, glavnino arheoloških raziskav, pridobitvijo nepremičnin ter prenovo obstoječe stavbe NUK. Skupna vrednost "upravičene porabe" znaša okrog tri četrtine celotnih porabljenih sredstev od leta 1991 naprej. Toda na ministrstvu trdijo, da je to strošek, ki ga v primeru novega projekta NUK II ne bo treba ponovno plačati.