Po besedah v. d. generalnega direktorja Zavoda za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS) Roberta Peskarja bo kljub morebitni spremembi varstvenega režima Kolizeja, o kateri bo odločal ljubljanski mestni svet, za rušenje stavbe skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine še vedno pomembno soglasje ministra. V skladu s predlogom odloka se varstveni režim spremeni tako, da se po navodilih ZVKDS-ja izdela natančno dokumentacijo obstoječega stanja in se za objekt predpiše nadzorovana odstranitev pod določenimi pogoji.

Kot pravi Peskar, je treba ohraniti vse kamnoseško izdelane stavbne člene in dekorativne elemente Kolizeja, ki je od leta 1993 razglašen za arhitekturni spomenik lokalnega pomena (s čimer pa se ZVKDS ne strinja, ker zato ni ustreznih pogojev). Te elemente je treba shraniti bodisi v pristojnem muzeju bodisi jih vgraditi v morebiten nov kompleks ali pa porabiti pri obnovi katerega od objektov kulturne dediščine. To vključuje ohranitev treh portalov, nekaj stopnic, okoli 100 kvadratnih metrov kamnitega tlaka, posameznih delov stavbnega pohištva ter dekorativnih elementov.

Arhivsko varovanje spomenika
Razlog za ponovno razpravljanje o spremembi odloka je 14. julija izdano mnenje zavoda, ki sledi ugotovitvam ekspertize Statične ocene in analize potresne odpornosti objekta Kolizej v Ljubljani, ki jo je julija izdelala Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za preskušanje materialov in konstrukcij. Prav tako sprememba odloka sledi odločbi, ki jo je o zadevi Kolizej 16. julija izdalo ministrstvo za kulturo, v kateri pravi, da o morebitni spremembi statusa lahko odloča le pristojni organ lokalne skupnosti, zato ministrstvo ne vidi potrebe, da na predlagan način poseže v pristojnost lokalne skupnosti. Cilj spremembe odloka je arhivsko varovanje spomenika in revitalizacija prostora ob Gosposvetski cesti.

Tri mogoče poti
Na osnovi statistične ocene in analize potresne odpornosti Kolizeja so po mnenju ZVKD-ja mogoči trije načrti: obnova obstoječega stanja, popolna rekonstrukcija, gradnja novega kompleksa v skladu s prostorskimi akti. Po mnenju zavoda bi bilo treba v prvem primeru stavbo večinoma porušiti, v drugem in tretjem pa bi bilo treba stavbo v celoti podreti. Da bi bila rešitev pravno mogoča, bi moral investitor (Kranjska investicijska družba) v skladu z 31. členom zakona o varstvu kulturne dediščine pridobiti soglasje ministra za kulturo, ki je pristojen za tovrstne zadeve, in sicer za odstranitev spomenika, ki bi se ga v nadaljevanju varovalo v kontekstu arhivskega varstva. Nato bo ZVKDS pripravil mnenje in navedel kulturnovarstvene pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja za odstranitev.

Čakanje na novogradnjo
Lastnik Kolizeja Jože Anderlič je lani zaradi zapletov z umikom zaščite Kolizeja stavbo prodajal za 22,5 milijona evrov. Sicer so načrti za novi Kolizej že pripravljeni in so delo nizozemskega arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, ki je bil leta 2004 izbran na natečaju. Stavbni kompleks bo sestavljen iz treh delov: iz osrednje koncertne in operne hiše (okoli 1.800 sedežev) s stanovanjskim in poslovnim stolpom z največ 18 nadstropij, stanovanjske vile na južni strani s petimi nadstropij in blagovne hiše na severni strani. Pod celotnim kompleksom bo šest podzemnih nadstropij, namenjenih parkiranju in vsem potrebnim tehničnim in servisnim površinam.

C. R.