Osnutek so pripravili v skladu z zavezo iz Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017. V NPK-ju je, kot je poudaril minister, opazna težnja, da se arhitekturo predstavi kot umetnost, relevantno tudi z drugih vidikov, ne le s tega, da spada na panteon umetnosti, pri katerih pa se je v razpravah v 20. stoletju poudarjala predvsem njihova neutilitarnost.

Kam je izginila naša prostorska identiteta?
Arhitektura ima, kot je poudaril Peršak, poleg funkcionalnega vsaj še dva pomembna vidika: prvi je estetski vidik, poleg tega konstituira neki socialni prostor in s tega vidika pripoveduje o družbi, ki jo je gradila. V Sloveniji je po njegovih besedah v zadnjih desetletjih podoba prostora na neki način razpadla. Po njegovih besedah težko ugotavljamo prostorsko identiteto, kar pripoveduje o razpadu družbe in atomizaciji. S tega vidika je pomemben razmislek, kako graditi identiteto prostora skozi arhitekturo.

Po besedah sekretarke na ministrstvu za kulturo Barbare Žižič je ministrstvo za pomoč pri pripravi arhitekturne politike imenovalo strokovno komisijo - v njej so Mihael Dešman, Ilka Čerpes, Vlado Krajcar in Aleksander Ostan - ki je pripravila danes predstavljeni osnutek. Vlada je imenovala tudi medresorsko delovno skupino, ki se je z njim že seznanila.

Predlog bo končan še letos
Osnutek po njenih besedah uveljavlja evropsko kulturno politiko s področja arhitekture in hkrati postavlja okvir za dolgoročno razpravo o nacionalni arhitekturni politiki. V javni razpravi bo do 19. septembra, nato ga bo ministrstvo dopolnilo, sledilo bo medresorsko usklajevanje, predlog pa bo nato, predvidoma do konca leta, posredovan vladi v potrditev.

Kot je dejal Dešman, so v osnutku arhitekturne politike arhitekturno stroko skušali predstaviti kot povezovalno disciplino. V triadi, ki jo tvorijo družba, država in stroka, namreč stvari delujejo le, če so smiselno povezane.

Arhitektura prihodnosti: vključujoča in trajnostna
Osnutek arhitekturne politike je razdeljen v štiri poglavja: kakovostna arhitektura, pametni razvoj, trajnostna rast in vključujoča arhitektura. Ob osnovnem besedilu so podane vzporedne zgodbe, ki ga ilustrirajo, na koncu vsakega poglavja sledijo pobude.

Kot je poudaril Dešman, jim je bil pri pisanju osnutka temelj, na podlagi katerega so skušali meriti vsa izhodišča, javni interes. Pobude, ki jih vsebuje osnutek, so "napisane mehko" - v njih niso določeni nosilci in niti termini.

Medresorskost po njegovih besedah najbolj pride do izraza v poglavju pametni razvoj. Na tem področju marsikateri mehanizem že imamo, nekateri pa so zamrli in jih je treba le naoljiti, ter vse skupaj horizontalno povezati.