"Danes se zdi, da smo pozabili, kaj pomeni priboriti si mir. Zdi se, da smo malo zaspali in da se ne zavedamo tega, da danes Slovenci živimo v miru, v državi, ki ima v Ustavo zapisane različne človekove pravice, da živimo v demokratični družbi in v miru in to nam daje zgodovinsko nalogo, moralno nalogo, da se upremo vojni, da se upremo genocidom, med drugim največjemu genocidu trenutno, v Palestini," je v svojem govoru poudarila ministrica Vrečko. Foto: Katja Kodba/STA

Ministrica Vrečko je v nagovoru na proslavi v spomin na 1. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze spomnila na moč in prizadevanja pogumnih žensk skozi zgodovino. Opozorila je, da smo bili nedavno priča shodom, uperjenim proti splavu. "A vendar imamo ta trenutek tudi velikansko gibanje v Evropi, ki se zavzema za pravico do svobodnega odločanja žensk o svojem lastnem telesu. To so pravice, zapisane v ustavo, najprej jugoslovansko od leta 1974, potem pa tudi v slovensko. In tega nam nihče ne more vzeti," je dejala.

Zgodovina slovenskih žensk je zgodovina upora proti fašizmu
1. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze se je odvijal 16., 17. in 18. oktobra 1943, pod geslom Vse za partizane do končne zmage. To je bilo edinstveno zborovanje žensk v takratni okupirani Evropi; 180 delegatk in bork je zahtevalo enakopravnost in volilno pravico ter zmago nad okupatorjem in domačimi izdajalci. Pozneje se je kongres preimenoval v Antifašistično fronto žensk (AFŽ).

Ministrica Vrečko je spomnila še, da imamo Slovenci moralno nalogo, da se upremo vojni, da se upremo genocidom, med drugim največjemu genocidu trenutno, v Palestini. "Da se zavzemamo za mir, za mir v Evropi, za mir na Bližnjem vzhodu. Nikakor pa ne smemo sodelovati pri spodbujanju še več spopadov, še več vojne in ne dopustiti, da določeni bogatijo na račun vojaške industrije," je poudarila.

V oktobru se spominjamo enega pomembnih dogodkov iz zgodovine ženskega gibanja v Sloveniji, ki dejansko pomeni začetek organiziranega političnega udejstvovanja žensk. Foto: Katja Kodba/STA
V oktobru se spominjamo enega pomembnih dogodkov iz zgodovine ženskega gibanja v Sloveniji, ki dejansko pomeni začetek organiziranega političnega udejstvovanja žensk. Foto: Katja Kodba/STA
Foto: Katja Kodba/STA
Foto: Katja Kodba/STA

V vseh teh krizah in vojnah praviloma najbolj oškodovane samske starejše ženske in to je nekaj, česar ne smemo pozabiti, je dodala. "Tudi na teh gospeh, na teh ženskah temelji naš narod, temeljimo mi vsi in na vseh teh so tudi bila osvobojena ta ozemlja po vojni. Tudi zato ne smemo nikoli pozabiti, da med nami živijo ljudje, ki nimajo omogočenega dostojnega življenja, ki so kdaj osamljeni in potrebujejo pomoč, pa ne le finančno, ne le socialno, ampak tudi našo osebno," je še povedala ministrica.

"Danes bi vas rada spomnila na vse otroke in mlade, ki prihajajo iz deprivilegiranih okolij, na vse tiste starejše, ki zaradi krivic v življenju niso imeli možnosti ustvariti si enake varne starosti in zdaj živijo v revščini, pomanjkanju in osamljenosti," je povedala Vrečko. Dodala je, da živeti v enakopravni družbi pomeni to, da so za vse te možnosti odprte.

Ob tem je poudarila, da mora solidarnost zaživeti tudi v slovenski politiki. "Zato se mi zdi skrajno pomembno, da ne popuščamo različnim revizionističnim poskusom, da se ne pustimo zaplesti v različne domnevne razprave ali izkazovanja različnih mnenj, kaj se je zgodilo v preteklosti. Kar se je zgodilo, so dejstva, interpretacija je stvar zgodovine," je povedala.