Oglas
Kmalu zatem je vplivni nemški kulturni politik in literarni zgodovinar Paul Raabe vodstvu ustanove očital slabo skrb za dediščino Bauhausa, gibanja, ki je definiralo arhitekturo modernizma. Naj zapišemo kar Raabejeve besede: "O trenutni zmesi zgodovine, svetovne veljave in provincializma bi veljalo premisliti." Raabe ni bil edini, ki si je drznil izpostaviti slabo delovanje vodstva ustanove Bauhaus, ki jo vodi Omar Akbar. Tudi nemška vlada je v svoji Modri knjigi za leto 2006 zapisala, da je upravljanje Bauhausa slabo in ne prispeva k njegovi prepoznavnosti v svetu; predvsem pa si tako znameniti kulturni spomenik, ki je povezan z eno od večjih "revolucij" v zgodovini arhitekture, zasluži boljše upravljanje.
Profesorji v "pravoverno" zasnovanih bivališčihMorda je tudi to pripomoglo k temu, da bo junija podpisana pogodba o obnovi gruče stanovanjskih hiš, v katerih so živeli profesorji na Bauhausu, med njimi Paul Klee, Vasilij Kandinski in Laszslo Moholy-Nagy. Ponovno naj bi zgradili tudi vilo ustanovitelja Bauhausa, arhitekta Walterja Groipusa. Gre za skupino stavb, ki so bile predvidene kot bivališča za profesorje na Bauhausu in katerih arhitektura in notranja oprema sta izpričevali arhitekturna načela Bauhausa. Tri dvojčke in vilo za direktorja je načrtoval direktor sam. Kot lahko še danes vidimo na primeru hiše, v kateri sta živela Vasilij Kandinski in Paul Klee (ta se je ohranila do danes in je tudi dobro ohranjena), so bile hiške simbol učinkovite gradnje, na katero je prisegal ustanovitelj šole, ki je imela med letoma 1919 in 1925 sedež v Weimarju in se je šele kasneje preselila v Dessauu.
Preprosta arhitektura po načelih standardizacije in mehanizacija
Preprosta oblika identičnih hišk - Gropius je prisegal na danes že zelo izrabljeno načelo manj je več - je izhajala iz kuba in tlorisi vseh objektov so bili identični. Gropius je namreč hotel uveljaviti načelo standardizacije in mehanizacije "proizvodnje" hiš in notranje opreme, na katero je prisegal. Tega načela tokrat sicer ni izvršil povsem dosledno. Prebivalci so si namreč lahko sami izbrali barve, v katerih so bile prepleskane stene in drugi arhitekturni elementi, kot so stopniščne ograje in okenske police. Hiše zaznamuje visoko okno, ki spremlja notranje stopnišče od pritličja do strehe stavbe, Gropius pa je z velikimi okni opremil tudi prostor, namenjen za ureditev ateljeja.
Spoštovati filozofijo Walterja Gropiusa ali ne?
Direktor Gropius je zase naredil drugačno stavbo. Kakšno, danes ni več mogoče videti. Vila je bila namreč med drugo svetovno vojno skoraj popolnoma uničena. Ponovno zgradili je niso nikoli. Zamisel o njeni obnovitvi pa ni nova. Izražena je bila že pred več kot desetletjem. Leta 1992 se je namreč začela obnova do danes ohranjenih objektov, katere pa gradnja "manjkajočih" stavb ni nasledila.
Mnenja o načrtu za ponovno postavitev Gropiusove vile pa so deljena. Glavna težava njegove realizacije ni dejstvo, da na mestu, na katerem je stalo Gropiusovo domovanje, danes stoji drug objekt, ki bi ga bilo potrebno žrtvovati. Večja težava je "morala" vodstva Bauhausa. Z gradnjo vile bi bilo namreč prekršeno eno ključnih načel Gropiusove filozofije arhitekture. Oče moderne arhitekture je namreč obsojal vsako zagledanost v zgodovino, idolatrijo in pretirano ščitenje historične arhitekture. Obnova njegove hiše, ki bi bila danes relikt nekega preteklega obdobja, bi bila tako delovanje zoper Gropiusovo v prihodnost usmerjeno ideologijo.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje