Med višino sredstev, ki jih Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija in Črna gora namenijo kulturi, so ogromna razhajanja. Foto: Pixabay
Med višino sredstev, ki jih Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija in Črna gora namenijo kulturi, so ogromna razhajanja. Foto: Pixabay

Raziskavo, naslovljeno Vaje iz anatomije kulture – deset let spremljanja porabe proračunskih sredstev za kulturo v Srbiji, je izvedlo združenje Neodvisna kulturna scena Srbije. Predrag Cvetičanin iz tega združenja je po pisanju beograjske tiskovne agencije Beta na predstavitvi rezultatov raziskave v Medijskem centru v Beogradu poudaril, da so se vlaganja v kulturo v zadnjih letih povečala, a ne zadosti.

V Srbiji skoraj trije milijoni evrov dodeljeni brez javnega vpogleda
Cvetičanin je kritične besede namenil načinu razdeljevanja sredstev srbskega ministrstva za kulturo. Po njegovih besedah ​​nevladne organizacije "pogosto dobijo največ denarja na razpisih tega ministrstva (…), zadnja leta pa se nekateri projekti financirajo tudi zunaj razpisov. Dodeljevanje sredstev mimo natečaja na podlagi diskrecijskih pravic ministra za kulturo je postalo pogosto. Gre za menda zelo pomembne projekte, ki jih prej ni bilo mogoče predvideti, in ko smo dobili vpogled v podatke, smo ugotovili, da ni tako. Skoraj tri milijone evrov je bilo dodeljenih brez javnega vpogleda."

Sorodna novica Kultura v številkah: 152 festivalov, 4 milijoni obiskovalcev prireditev, pet tisoč novih knjig

Cvetičanin je na predstavitvi rezultatov poudaril še, da je analiza Neodvisne kulturne scene Srbije pokazala, da "pogosto na natečajih dobijo denar fantomske organizacije, za katere nihče ne ve in jih ni v Agenciji za gospodarske registre," še poroča Beta.

Kultura pri nas v številkah za leto 2023
Sicer je Statistični urad RS dan pred Tem veselim dnevom kulture, ki ga zaznamujemo 3. decembra, objavil statistične podatke za kulturo za leto 2023.

Kot je razvidno, se je v Sloveniji v preteklem letu na odrih v povprečju zvrstilo 66 prireditev na dan, na prireditvah pa so našteli na vsaki povprečno 163 obiskovalcev. Največ gledalcev, približno 36 odstotkov, so pritegnile glasbene in plesne prireditve.

Ekonomski vidik kulture za leto 2022
Tem podatkom je Surs dodal še ekonomski vidik kulture za leto 2022: celotna kultura je takrat k bruto dodani vrednosti prispevala 2,9 odstotka. Bruto domači proizvod, ki ga lahko pripišemo celotni kulturi, je nominalno znašal 1,6 milijarde evrov, izraženo v deležu, pa je bil 2,8-odstoten.