Slovesnost je bila tudi na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju. Danes pa so krajši dogodek pripravili še pri spomeniku, na katerem je prvi verz Zdravljice v vseh uradnih jezikih EU-ja.
Prešerno na Televiziji Slovenija
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Odločitev o uvedbi kulturnega praznika je bila sprejeta že pred koncem druge svetovne vojne, v osvobojenem Črnomlju. Prve nagrade, sprva še za znanost in umetnost, pa so podelili leta 1947. Kdo vse jih je v skoraj osmih desetletjih dobil? Kdo je o njih odločal, kakšne so bile proslave, kdo je imel ob podeljevanju nagrade slavnostne govore in kdo jo je zavrnil? Kakšno vlogo je pri odločanju o nagrajenkah in nagrajencih imela politika? Odgovore smo iskali v televizijskih arhivih, pa tudi v pogovorih z zgodovinarjema ter z novinarko in novinarjem. Nocoj ob 23.00 na TV SLO 1. Avtor oddaje je Matevž Brecelj.
Prireditev, ki je bila v novih prostorih slovenskega veleposlaništva v Belgiji in stalnega predstavništva pri EU-ju, so s kulturnim programom popestrili učenci in dijaki slovenskega jezika na Evropski šoli v Bruslju ter učenci dopolnilnega pouka slovenščine, ki so deklamirali Vrbo Franceta Prešerna in uprizorili njegovega Povodnega moža.
V kulturnem programu je sodelovala tudi trojica odraslih Belgijcev, ki se slovenskega jezika uči v okviru lektorata na bruseljski univerzi ULB. Odpeli so skladbo skupine Tabu Poljubljena. Zbrane je nagovorila veleposlanica v Belgiji Barbara Sušnik, ki je poudarila, da je letošnje leto posebno leto za slovensko kulturo, saj je Nova Gorica skupaj z Gorico evropska prestolnica kulture. "Prvič v zgodovini tega prestižnega naziva bosta dve mesti iz različnih držav, a na dveh straneh iste meje skupaj pokazali, da kultura ne pozna meja in da je prihodnost v povezovanju, dialogu in preseganju razlik," je dejala.
V poslopju Evropskega parlamenta je v organizaciji evroposlanke Irene Joveve (Renew/Svoboda) potekalo odprtje razstave Izidorja Tomaža Perka z naslovom Zlati rez. Postavitve vključuje portrete desetih ključnih osebnosti iz slovenske zgodovine in kulture, kot so podobe Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Primoža Trubarja in Ivane Kobilca.
Perko pravi, da je razstava nastala ob deseti obletnici članstva Slovenije v EU-ju leta 2014 na pobudo tedanje slovenske veleposlanice v Berlinu Marte Kos, ki od decembra zaseda položaj evropske komisarke za širitev. Po nemški prestolnici je bila na ogled tudi v ZDA in Kanadi ter v Londonu. "Slike ne vzbujajo zgolj narodne zavesti pri zdomcih, ampak kažejo, da smo enakovredni člani te velike družine," meni slikar. Da pri razstavi ne gre le za umetniška dela, ampak da predstavlja zgodbo naroda, ki je skozi svojo kulturo preživel, rasel in prispeval k skupni evropski dediščini, pa je poudarila Joveva.
"Kako smo se ohranili skozi zgodovino? Ker smo imeli svojo kulturo."
Zbrane na odprtju razstave, med katerimi sta bila veleposlanica Sušnik in stalni predstavnik pri EU-ju Iztok Jarc, pa tudi nekateri evropski poslanci iz Slovenije, je nagovorila tudi komisarka Kos: "Bogastvo našega jezika ali celotne naše kulture je tudi v tem, da jo praznujemo. Resda naša država ni zelo stara. Ampak kako smo se lahko skozi zgodovino ohranili? Ker smo imeli svoj jezik, ker smo imeli svojo kulturo."
Žive naj vsi narodi v različnih jezikih
Danes je zaznamovanje Prešernovega dne potekalo še pri spomeniku v bruseljski evropski četrti, na katerem je prvi verz slovenske himne Žive naj vsi narodi zapisan v vseh uradnih jezikih EU-ja. Gre za dogodek, ki so ga ob kulturnem prazniku pri spomeniku, ki ga je Slovenija ob prvem predsedovanju Svetu EU-ja leta 2008 podarila mestu Bruselj, pripravili petnajstič.
Himna, ki poziva k povezovanju med narodi
Evroposlanec Milan Zver (EPP/SDS), ki je dogodek organiziral, je poudaril, da Prešernova Zdravljica v nasprotju z večino drugih državnih himn, ki so nastale v 19. stoletju, poziva k sodelovanju med narodi. "To je močno sporočilo Prešerna. Tega nimajo druge himne, in na to smo lahko ponosni," je prepričan.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje