Čisto mogoče je, da je krožni zapis, ki je odtisnjen v košček gline, dolg manj kot centimeter, napravil kar kralj sam, sklepa Eilat Mazar s hebrejske univerze, ki je bil na čelu arheoloških izkopavanj.

Ezekija je vladal okrog leta 700 pr. n. š. in je v Svetem pismu opisan kot pogumen monarh. "Nikogar njemu podobnega ni bilo med vsemi kralji, ne prej in ne pozneje," lahko med drugim o njem preberemo v Svetem pismu. Zavezal se je, da bo v kraljestvu izkoreninil idolatrijo.

"Tokrat se je prvič zgodilo, da je znanstveno arheološko izkopavanje pripeljalo do odkritja odtisa pečata kakega kralja Izraelitov ali Judeje," je poudaril Mazar.

Odtis v glino, ki se mu strokovno reče bula, so našli v okviru izkopavanj ob južnem delu zidu, ki obdaja staro jedro Jeruzalema; celo območje je posejano z relikvijami iz obdobja prvega judovskega templja.

Najdba je bila še v Ezekijevih časih zakopana v smetiščno luknjo; najverjetneje jo je stran vrgel nekdo iz bližnjega kraljevega domovanja. Na pečatu je hebrejska pisava in simbol krilatega sonca.

Ko je bila bula prvič odkopana - pred več kot petimi leti - so jo delavci katalogizirali in arhivirali skupaj z drugimi predmeti, ne da bi kdo opazil, da imajo v rokah dragoceno najdbo. Šele ko je pet let pozneje odtis nekdo začel preučevati pod povečevalnim steklom, je opazil pike med nekaterimi črkami. Ker pike pomagajo ločevati besede, se je dalo nato dešifrirati celoten stavek: "Pripada Ezekiji (sinu) Ahaza kralja Judeje."

Na hrbtni strani koščka gline so strokovnjaki razbrali tudi rahel odtis dveh vrvic, s katerim je bil verjetno zvezan zapečateni papirus. "Vedno se sprašujemo, kakšna so zgodovinska dejstva, skrita za svetopisemskimi zgodbami," pravi Mazar. "In tukaj imamo priložnost, da se približamo kralju, kolikor je le mogoče."