Egipt oziroma njegov vrhovni svet za arheologijo zatrjujeta, da je nemški arheolog in arhitekt Ludwig Borchardt, ki je leta 1912 odkril do zdaj najznamenitejši kip žene faraona Ehnatona, prevaral tedanjo arheološko upravo in tako uspel dragoceni kip, ki danes stoji v berlinskem Starem muzeju (Altes Museum), odnesti v svojo domovino. Egipt zatrjuje, da je Borchardt Gustavu Lefebvru, Francozu, ki je tedaj vodil egiptovsko arheološko upravo, predložil fotografije kipa Nefretete, ki so bile zelo slabe kakovosti, kip pa je namesto kot doprsni kip iz apnenca opisal kot nič kaj dosti vredno plastiko iz mavca. Foto: Reuters
Egipt oziroma njegov vrhovni svet za arheologijo zatrjujeta, da je nemški arheolog in arhitekt Ludwig Borchardt, ki je leta 1912 odkril do zdaj najznamenitejši kip žene faraona Ehnatona, prevaral tedanjo arheološko upravo in tako uspel dragoceni kip, ki danes stoji v berlinskem Starem muzeju (Altes Museum), odnesti v svojo domovino. Egipt zatrjuje, da je Borchardt Gustavu Lefebvru, Francozu, ki je tedaj vodil egiptovsko arheološko upravo, predložil fotografije kipa Nefretete, ki so bile zelo slabe kakovosti, kip pa je namesto kot doprsni kip iz apnenca opisal kot nič kaj dosti vredno plastiko iz mavca. Foto: Reuters
Nefreteta je bila žena faraona Ehnatona, ki je znan po tem, da je uvedel verske spremembe - kot heretični monoteist je prepovedal kult boga Amona in razglasil sončno oblo Atona za vrhovno božanstvo.

Natančna analiza iz apnenca izklesanega doprsnega kipa vladarice Nefretete je pokazala, da je neznani dvorni umetnik najverjetneje zgladil nekaj gub okrog ust in "popravil" neraven nos, da bi "kraljico Nila" prikazal v lepši luči.
Sloviti doprsni kip je nemški arheolog Ludwig Borchardt leta 1912 odkril pri Tell el-Amarni, nekdanji prestolnici kraljičinega moža, faraona Ehnatona. Takratne otomanske oblasti Borchardtu pri njenem 'izvozu' niso delale pretiranih težav, saj ni v najdbi nihče videl česa osupljivega. (Egipt je to površnost kmalu obžaloval. Kip so si želeli nazaj tako zelo, da ga je kot pogajalsko orodje uporabil celo Hermann Göring, ki je v tridesetih letih 20. stoletja skušal 'kupiti' zavezništvo egiptovskega kralja. Toda ponudbo je preklical sam Adolf Hitler, ki mu je bil kip zelo pri srcu.)

Mogoče je, da je bil doprsni kip Nefretete naročen (to bi najbrž storil faraon) zato, "da bi jo prikazal v luči, v kakršni jo je videl njen mož," pravi Alexander Huppertz, direktor znanstvenega inštituta Imaging v Berlinu, ki je s kolegi objavil članek v reviji Radiology.

Pod plastjo "ometa" se skriva ...
Polmetrski kipec iz apnenca, ki ga je Borchardt našel med raziskovanjem grobnice kraljevega kiparja Tutmoza, je prevlečen z več plastmi mavca. Raziskovalci so ga pod rentgenom prvič preučili leta 1992, a tehnologija je od takrat napredovala in ob vnovični preiskavi se je izkazalo, da ima "notranji obraz" (pod štukaturo) manj izrazite ličnice, izboklino na nosnem grebenu, gube okrog ust in po licih ter manj izrazite oči. Spremembe so čisto mogoče naredili zato, da bi kraljico približali lepotnim idealom tistega časa.

Ugrabljena kraljica
Nefretete je danes shranjena v Berlinu: številne egiptovske umetnine so namreč v zbirke svetovnih muzejev prišle v času, ko je v Egiptu še veljalo načelo delitve najdb. Tedaj je veljala praksa, da so polovico najdb lahko odpeljali v svojo domovino tuji arheologi, polovica pa je ostala Egiptu.

Egiptovske oblasti so leta 2005 začele kampanjo za vrnitev največjih zakladov egipčanske kulture. In resnično - Vrhovni svet za umetnine starodavnega Egipta je pod vodstvom Zahija Hawassa dosegel, da so se domov vrnile številne v preteklosti odnešene dragocenosti. Med artefakti, ki jih še vedno zahtevajo nazaj, je poleg Nefretete tudi Kamen iz Rosette, ki ga že od leta 1801 hranijo v londonskem Britanskem muzeju. Na podlagi znamenitega granitnega kamna je francoski jezikoslovec Jean Francois Champollion leta 1822 razvozlal hieroglife.

Ana Jurc