Na koncu srečanj Knjiga in digitalizacija, ki so potekala v okviru dogodka Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010, je predsednik Danilo Türk v pozdravnem nagovoru pozitivno ocenil slovensko knjižno kulturo in njene stike s tujimi literarnimi okolji: "Slovenija je v svet knjig odprta. Po številu izdanih naslovov na prebivalca je prva v svetu in letno prevede petkrat toliko knjig, kot jih prevedejo v ZDA. Letos se je svetu predstavila kot odprta knjiga tudi na svetovni razstavi v Šanghaju, kar je bilo še posebej opaženo. Stiki z drugimi literarnimi svetovi so pestri in eni najzanimivejših so s Francijo."

Kulturne vezi že od časov Linharta
Türk je dodal, da sta Slovenija in Francija z organizacijo teh srečanj znova stkali posebne kulturne vezi, ki državi zgodovinsko povezujejo vse od 18. stoletja, ko je Anton Tomaž Linhart pod vplivom francoske revolucije napisal komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Francoska veleposlanica Nicole Michelangeli je poudarila, da so s ciklom slovensko-francoskih srečanj želeli prispevati k Ljubljani - svetovni prestolnici knjige in odpirati vprašanja, kot so prihodnost knjige v času tehnološke revolucije in svoboda tiska ter svobode v širšem smislu. Zbrane je presenetila z novico, da bo francoski minister za kulturo Frederic Mitterrand pisatelju Borisu Pahorju podelil odlikovanje. Pahor je odlikovanje sprejel kot veliko čast, Franciji pa se je zahvalil tudi za organizacijo slovensko-francoskih srečanj, ki so po njegovih besedah "v Ljubljano prinesla Evropo".
Pahor: Vsi jeziki so enakopravni
Boris Pahor je povedal, da bi morala zgodovina biti učiteljica življenja, a velikokrat ni tako. Kot primer je navedel pričevanja iz prve svetovne vojne, ki niso preprečila ponovitve svetovne morije. Rekel je tudi, da bi se morali za knjige, ki pišejo tudi o tem, kar se je dogajalo hudega, zanimati predvsem mladi. Ker po njegovih besedah vsaka država "svojo zgodovino hvali, namesto da bi razkrila, kar je tudi sama počela slabega", tudi sam veliko nastopa pred mladimi, ki jim želi predstaviti resnico o fašizmu.
Pisatelj se je spominjal, da so mu prav jeziki rešili življenje v nacističnih koncentracijskih taboriščih, saj je postal neke vrste tolmač, sanatorij v Franciji pa je opisal kot svojo "univerzo francoščine". Pahor je tudi dejal, da je iz svojega besednjaka črtal tudi izraz "manjšinski jeziki", saj manjšinskih jezikov po njegovih besedah ni, ampak so vsi jeziki enakopravni.