Direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Jelka Gazvoda je v uvodu povedala, da so tudi splošne knjižnice v lovu za uporabniki, v katerem zmaga tisti, ki zna v današnjih časih tisočerih možnosti pritegniti zanimanje. Zato so zbirke splošnih knjižnic, ki so namenjene najširšemu občinstvu, zelo raznolike, bralce pa skušajo pritegniti tudi z vzporednimi dogodki in prireditvami.

Tudi Tatjana Likar z ministrstva za kulturo je povedala, da so prav številne prireditve tiste, ki pomagajo slovenskim knjižnicam uresničevati zastavljene cilje. Na ministrstvu se po njenih besedah že več let ukvarjajo z vprašanjem, kako najti nove rešitve na področju knjižničarstva. Poudarila je tudi vlogo vključevanja sodobnosti v tradicionalno poslovanje knjižnic, saj bi te v časih spletnih socialnih omrežij drugače le stežka preživele.

Tudi zahtevno literaturo je mogoče prodati
V prvem sklopu posveta z naslovom Pomen knjižnice v urbanem tkivu mesta je načelnik oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini Uroš Grilc povedal, da je z vidika promocije branja knjižnica lahko danes tudi generator potrebe po knjigah v lokalnem okolju. V program Ljubljana - svetovna prestolnica knjige sodi tudi projekt ljubljanske občine Knjiga za vsakogar, katerega nosilka je Mestna knjižnica Ljubljana. Grilc je kot osrednje sporočilo akcije, ki povezuje avtorje, založnike in knjižnice, izpostavil misel, da je mogoče prodati tudi kakovostno in zahtevnejšo literaturo. Kot največjo oviro pri tem vidi slabo razvito mrežo trženja knjig v Sloveniji.

Pomočnica direktorice Mestne knjižnice Ljubljana Simona Resman je spregovorila o vlogi splošne knjižnice v lokalnem okolju. Kot fizični prostor srečevanj in demokratičnih izmenjav je knjižnica po njenih besedah točka identifikacije mesta, ki s storitvami virtualnega prostora vzpostavlja tudi točko socializacije in širše komunikacije v mestu, je srce mesta.

Gen dediščine znanosti in kulture
Drugi del posveta se je lotil vprašanja vloge in perspektive knjige kot množičnega medija v družbi digitalnih medijev. Marijan Špoljar iz Mestne knjižnice Ljubljana je v prispevku Prostori bibliogenetike v ospredje postavil prostor branja in knjižnice. Knjižnico je predstavil kot živ družbeni organizem, vpet v širši kulturni razvoj posameznika, mesta in naroda. Po Špoljarjevih besedah je knjižnica gen, ki s svojo aktivnostjo prenaša dediščino znanosti in kulture naslednjim generacijam.

Odnos do digitalne knjige je drugačen
O digitalizaciji knjig in preostalih medijskih vsebin ter spremenjenih pogledih nanje je govoril tudi publicist Lenart J. Kučič. V prispevku Elektronska Gutenbergova galaksija ugotavlja, da imajo ljudje do nematerialnih podatkov zelo drugačen odnos kot do fizičnih predmetov, čeprav gre lahko za nosilce enakih vsebin - knjige, fotografije, filme. Izguba nematerialnih podatkov je za njih manj boleča, tudi zaradi tega, ker občutka lastništva nad njimi skoraj nimajo.
O vlogi knjižnic v času digitalne knjige sta spregovorila tudi glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač in direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Jelka Gazvoda. Kovač je poudaril razliko med tiskano knjigo in spletom. Branje knjig je označil za poglobljeno, intelektualno iskanje informacij, medtem ko brskanje po spletu po njegovih besedah predstavlja "histeričen način" mrzličnega iskanja plitvih vsebin in hitrih informacij. Kot težavo Kovač vidi razvoj elektronske knjige oziroma knjige na elektronskem čitalniku, ki naj bi jih v ZDA že uporabljala desetina bralcev. Po njegovi oceni tiskana knjiga v Evropi še ni ogrožena, lahko pa bi zaradi porasta elektronskih knjig marsikateri založbi grozilo zaprtje.

Gazvodova je skeptična do črnogledih napovedi, ki so v povezavi s tiskano knjigo prisotne že od osemdesetih let dalje. Prepričana je, da se bodo na elektronsko obliko publikacij odzvale tudi knjižnice, ki so po njenem mnenju še vedno kulturni centri branja, ki spodbujajo bralčevo osebno rast in mu odpira svet okrog njega.