Butnskala kot kultna radijska igra in kaseta, zaradi preposlušanosti katere so v osemdesetih pregorevali kasetniki, ter Butnskala kot strip, ki ga je Marko Derganc izrisal leta 2014, sta postala izhodišče in osnova, na kateri nastaja gledališka praizvedba Butnskale v režiji Vita Tauferja. Z uprizoritvijo se je 27. 3., na svetovni dan gledališča, začel Teden slovenskega gledališča. Foto: TSD
Butnskala kot kultna radijska igra in kaseta, zaradi preposlušanosti katere so v osemdesetih pregorevali kasetniki, ter Butnskala kot strip, ki ga je Marko Derganc izrisal leta 2014, sta postala izhodišče in osnova, na kateri nastaja gledališka praizvedba Butnskale v režiji Vita Tauferja. Z uprizoritvijo se je 27. 3., na svetovni dan gledališča, začel Teden slovenskega gledališča. Foto: TSD
false
"Butnskala je slavna zapuščina žlahtne slovenske norosti iz druge polovice rajnkega dvajsetega stoletja, h kateri se moramo vračati, da bi se spomnili, da nas nista ena sama pridnost in pokornost," so zapisali v Slovenskem mladinskem gledališču, ki je v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj postavilo Butnskalo. Foto: Peter Uhan

Minisimpozij Emil Filipčič: inovator slovenske (ne več) dramske pisave in postdramskega (ne več) gledališča bo potekal drevi ob 18. uri v Stolpu Škrlovec v okviru Tedna slovenske drame. Festival je odprla prav premiera Butnskale, uprizoritve po sloviti radijski igri Emila Filipčiča in Marka Derganca ter v režiji Vita Tauferja, ki sta jo v sodelovanju postavili Prešernovo gledališče Kranj in Slovensko mladinsko gledališče (v tem bo premierno predstavljena 30. marca). Gledališči sta ob uprizoritvi pripravili še minisimpozij, ki sta ga zasnovala umetniška vodja PGK-ja in dramaturginja Marinka Poštrak ter dramaturg SMG-ja Tomaž Toporišič skupaj s študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Na simpoziju bodo predstavniki različnih generacij, od študentov do mlajših in starejših praktikov in teoretikov sodobne umetnosti, spregovorili o recepcijah in svežih branjih Filipčičevega obširnega dramskega, radijskega in tudi romanesknega opusa.
Slovenci smo na nek način mačehovski do svojih dramatikov
"Glede na to, da Teden slovenske drame odpiramo z Butnskalo Emila Filipčiča in Marka Derganca, se nam je zdelo pomembno, da na festivalu izpostavimo dramatiko Emila Filipčiča, ki je kot dramatik na slovenskem prizorišču prisoten že 30 let," je na novinarski konferenci prejšnji teden pojasnila Marinka Poštrak.

Kot je poudarila, smo Slovenci na neki način zelo mačehovski do svojih dramatikov kot tudi na splošno do umetnikov. "Zelo hitro se zgodi, da dramatika, pesnika ali na splošno umetnika postavimo v drugi ali tretji plan ali pa nanj celo pozabimo," je dejala Poštrakova, ki meni, da se je podobna krivica zgodila Filipčiču, čeprav je izjemen dramatik.
"Vizionarsko je v svojih dramah opisal situacijo, ki smo ji priča danes - neoliberalistični sistem, prodajo Slovenije in slovenske duše," je pojasnila Poštrakova, prepričana, da je te teme treba danes ponovno obuditi in oživiti tudi v strokovni javnosti, ki se ukvarja s teatrologijo in dramatiko.
Pogovor o večmedijskem fenomenu Butnskale
V petek bo nato v kranjski mestni knjižnici potekal še Butndogodek, pogovor s Filipčičem, Dergancem in Tauferjem o Butnskali, uprizoritvi in njihovem delu. Butnskala kot umetniški fenomen presega en sam medij, saj iz slušnega prek stripa prihaja v gledališče, in tudi ta proces bo ena izmed tem večera.
Na Tednu slovenske drame tudi o dramskem pisanju in Grumovih nominirancih
To sta le dva iz vrste spremljevalnih dogodkov letošnjega Tedna slovenske drame. Tudi tokrat bodo v okviru festivala, tako kot že skoraj 15 let zapored, potekale delavnice dramskega pisanja, katerih namen je spodbuditi mlajšo generacijo k pisanju dramskih besedil. Tokrat bo delavnico vodila dramatičarka Nina Mitrović, prisluhnilo pa ji bo osem udeležencev.
Že tradicionalen je v okviru festivala tudi dan nominirancev, ki je namenjen celostni predstavitvi nominirancev za Grumovo nagrado za najboljše novo dramsko besedilo. Zasnova festivalskega dne nominirancev, ki bo 7. aprila, odpira prostor tudi za dialoško preizpraševanje stanja na področjih izvirne dramatike, njenega uprizarjanja, interpretacije in razvoja.