se bo za Grumovo nagrado potegovala z besedilom Rojstvo tirana iz glave črva, Vinko Möderndorfer z groteskno igro Psi lajajo, Gašper Tič s komedijo Trio, Rok Vilčnik z dramo absurda Ljudski demokratični cirkus Sakešvili ter Matjaž Zupančič z besedilom Prehod.

Letos prispelo rekordno število besedil
Na razpis za nagrado, ki jo bo Prešernovo gledališče Kranj podelilo 9. aprila ob koncu 46. Tedna slovenske drame, je letos prispelo 82 besedil, kar je največ v zgodovini podeljevanja te nagrade - vse od prve Grumove nagrade za izvirno slovensko dramsko besedilo leta 1979. Skupaj z lanskimi nominiranci je bilo v konkurenci za nagrado 86 besedil, med katerimi je izbirala petčlanska strokovna žirija, ki jo vodi literarna zgodovinarka in profesorica Mateja Pezdirc Bartol. Člani žirije so še dramaturg Rok Andres, dramaturginja in teatrologinja Tatjana Ažman, igralka Vesna Pernarčič in literarni teoretik Gašper Troha.

Od krvave grofice do radikalne apatije
Žirija je v utemeljitvi nominacij pojasnila, da se novo dramsko besedilo Mirčevske naslanja na urbano legendo in zgodovinski lik krvave grofice Erzsébet Báthory, plemkinje in serijske morilke s preloma 15. v 16. stoletje. Besedilo ponuja številne aktualne trenutke in se na decentno političen način spoprijema s temeljnimi in univerzalnimi eksistencialnimi dilemami sodobnega človeštva.

Möderndorferjeva groteskna igra o večnih mehanizmih oblasti natančno pokaže naravo današnjega sveta, v katerem se na videz vse venomer spreminja, v resnici pa ostaja vedno enako, kot pravi pregovor, pri katerem si je avtor izposodil naslov: "Psi lajajo, karavana pa gre naprej." Vojvoda svojo načeto in izstradano državo rešuje z iskanjem grešnega kozla, menjavami ministrov itd., ki pa v resnici ne spremenijo ničesar. V tej nemogoči situaciji tudi razmišljujoči človek, nekdanji pesnik ne more nič, saj so knjige prepovedane in mu ljudje ne verjamejo več. Z napetim dogajanjem se Möderndorfer poda skozi vprašanje, zakaj smo padli v stanje radikalne apatije.

Kabaretna predstava, ludistična drama absurda in postapokaliptične vice
Komedija Gašperja Tiča, v podnaslovu označena kot predloga za koncertno dramo ali kabaretno predstavo, natančno in duhovito izriše like treh sester na koncertu, skozi katerega izvemo njihove življenjske zgodbe. Avtor je like dodelil moškim igralcem, vanjo pa vpletel glasbene vložke, priredbe znanih skladb 50. let 20. stoletja. "Ob poplavi tako imenovanih postdramskih tekstov je to duhovito besedilo v verzih prava osvežitev," je še utemeljila žirija.

Vilčnikovo besedilo nadaljuje žlahtno tradicijo slovenske drame absurda v njeni ludistični varianti. Iskrivo in duhovito besedilo se nenehno poigrava z bralčevo/gledalčevo recepcijo in preobrača situacijo, ki jo ustvarjajo štiri dramske osebe, katerih identiteta se nenehno spreminja. Ob tem gre za luciden prikaz družbe in njenih oblastnih razmerij.

Zupančičevo dramsko besedilo bralca sooči s paničnim dogajanjem nedoločljivega postapokaliptičnega prostora, kjer so med ogenj in zid v nekakšnem paradoksalnem hibridu med utopično stvarnostjo in iluzijo gledališkega dogodka postavljeni predstavniki kapitalistične družbe 21. stoletja kot figure iz sodobne variante dantejevskih vic, ko morajo nastopiti v igri za življenje in smrt.

Žirija poleg nominirancev izpostavila še sedem besedil
Letošnji natečaj ponuja tematsko, idejno, slogovno in po kakovosti izjemno raznolika besedila, med katerimi lahko po mnenju predsednice žirije prepoznamo vsaj ducat inovativnih, sporočilno relevantnih in dramaturško izbrušenih besedil, za katere si želi, da bi nas nagovorila tudi z gledaliških desk. Žirija je tako poleg nominirane peterice izpostavila še besedilo v dokumentarnem slogu Mala Moskva o malem človeku v primežu neučinkovitega sodnega sistema, Hutter s prepletom fikcijske zgodbe in dokumentarnega gradiva o mariborskem industrialcu, šentflorjansko satiro Zarotniki iz Dragomajne, psihološko srhljivko Človek, ki je prodal svet, družinsko tragedijo Božična zgodba, dramsko besedilo v obliki ene same dolge didaskalije mi, evropski mrliči ter Zbogom, kjer je avtor drame tudi nastopajoča oseba.

Begunska kriza, možnosti upora, družinski odnosi in pesimistične perspektive
V poročilu žirije njena predsednica še zapisuje, da v več besedilih odmeva aktualno družbenopolitično dogajanje, zaznamovano z begunsko krizo, prav tako so pogoste tematske obdelave posledic gospodarske krize, vsakodnevnega boja za preživetje, jeze na neučinkovitost države, vpraševanja o demokraciji in njenih vrednostnih temeljih, o možnostih upora in željah po spremembah, prikaz različnih oblik nasilja, med intimnimi dramami pa prevladujejo prikazi družinskih odnosov. "Klasična dramska besedila v več dejanjih z razvidnim konfliktom skorajda izginjajo, nove dramske pisave pa rahljajo zgodbo in strukturo z notranjimi monologi, vnašanjem novih medijev in sopostavljanjem različnih besedil," je še zapisala Mateja Pezdirc Bartol, opazna pa je izrazito resna, mračna in pesimistična perspektiva. Komični žanri so izjemno redki, pogosto sta prisotni tragikomičnost in groteskna komika.

Na natečaj za mladega dramatika le pet besedil
Ob rekordnem številu besedil za Grumovo nagrado pa je na natečaj za nagrado za mladega dramatika prispelo le pet besedil. To so motivno, slogovno in formalno različna besedila, kar nakazuje, da mladi dramatiki iščejo vsak svojo prepoznavno dramsko pisavo, opazne pa so začetniške težave pri spopadanju z veščinami dramskega pisanja, še ugotavlja žirija.